| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRAVNI POLOŽAJ PROKURISTA
Aleš Perko, 2011, master's thesis

Abstract: Naloga ponuja bralcu celovit oris instituta prokure. Koncept naloge temelji na pregledu domače pravne ureditve prokure, pri določenih področjih pa je v nalogi predstavljena tudi ureditev v sorodnih pravnih sistemih (predvsem nemškem in avstrijskem, v manjšem delu tudi hrvaškem). Primerjalno pravna analiza pokaže, da poizkuša večina obravnavanih pravnih sistemov institut prokure urediti na soroden oziroma vsaj primerljiv način, precej podobno pa se prokuro obravnava tudi v literaturi. Kljub temu so pri določenih vprašanjih v literaturi pravna mnenja dokaj neenotna, prav tako tudi odgovorov na mnoga vprašanja ni moč najti niti v zakonu niti v obstoječi literaturi. Poudarek v nalogi je dan obravnavi pravnega položaja in pristojnosti prokurista, poleg tega pa so celovito predstavljena tudi druga področja instituta prokure. Kot bistveno vprašanje – kar poizkuša biti tudi rdeča nit naloge – je predstavljeno vprašanje oziroma ločevanje pristojnosti med prokuristom in zakonitim zastopnikom družbe, pri čemer se izhaja iz osnovnega koncepta prokure kot vrste pooblastila. K temu se navezuje tudi subsidiarna uporaba nekaterih pravil iz zakonske ureditve mandatne pogodbe. Upoštevajoč obstoječo zakonsko ureditev instituta prokure in njegovo uporabo ter dojemanje v poslovnem svetu, avtor ocenjuje, da so nekatera zakonska določila nejasna oziroma je na določenih mestih prisotna podnormiranost, glede uporabe prokure v poslovnem svetu pa ugotavlja, da se ta mestoma napačno dojema ter posledično temu tako tudi uporablja. Naloga na nekaterih področjih zato vsebinsko precej odstopa od mnenj, ki jih je mogoče najti v literaturi. Kot že omenjeno, predstavlja glavnino naloge ločnica med pristojnostmi prokurista in zakonitega zastopnika družbe, saj tako v poslovnem svetu, kakor tudi v pravni literaturi, ta ločnica med njima včasih precej »zbledi«. K temu dodatno pripomore tudi zakonsko dana možnost določitve mešanega skupnega zastopanja zakonitega zastopnika in prokurista družbe, saj zakon pristojnosti obeh v teh primerih natančneje ne ureja. V nalogi se zastopa stališče, da takšna oblika za zastopanje družb ni primerna. V kontekstu z navedenim se v nalogi uvodoma obravnava tudi širši pogled glede določitve pristojnosti pooblaščencev, katere so umeščene med pristojnostmi sla in pristojnostmi samega pooblastitelja. Slednje velja tudi za prokurista. V uvodnem delu se naloga podrobneje ukvarja tudi z vprašanjem določitve oseb, pristojnih za podelitev prokure v družbi, pri čemer je večji del namenjen analizi ureditve te pristojnosti v družbi z omejeno odgovornostjo in delniški družbi. Zakon tega vprašanja pri delniški družbi namreč ne ureja, pri obeh družbah pa se to vprašanje obravnava tudi v povezavi s pristojnostmi nadzornega sveta, v kolikor družba deluje na principu dvotirnega sistema upravljanja. V nadaljevanju so obravnavane tudi druge pristojnosti nadzornega sveta nad delom prokurista, kljub temu, da so pristojnosti obeh na prvi pogled obeh povsem ločene. V času nastajanja naloge se je kot aktualno pokazalo tudi vprašanje glede prokuristove pristojnosti za zastopanje družbe v sodnih (predvsem pravdnih) postopkih, pri čemer se – glede na obstoječo zakonsko ureditev - zavzema stališče, da lahko prokurist v teh postopkih družbo veljavno zastopa, vendar pa mora pri tem izpolnjevati tudi pogoje, ki mu jih nalaga procesna zakonodaja. To vprašanje se navezuje tudi na pravico oziroma pristojnost prokurista, da podeli pooblastilo za zastopanje družbe (kar zajema tudi procesno pooblastilo) drugim osebam, vendar pa kljub nekaterim mnenjem v literaturi, da ta pravica prokuristu nedvomno pripada, naloga stoji na stališču, da je v tem primeru prokurista potrebno obravnavati enako kot vse druge pooblaščence in zato prokuristu ta pravica pripada le v izrednih primerih. Te primere določa drugi odstavek 71. člena OZ. V teoriji se poudarja strogo ločevanje prokure od pogodbenega razmerja, katero je temelj njene podelitve, pri čemer je govora
Keywords: prokura, prokurist, pravni položaj
Published: 08.11.2011; Views: 5618; Downloads: 1773
.pdf Full text (1,30 MB)

2.
DELOVNOPRAVNI POLOŽAJ VODILNIH DELAVCEV PO SLOVENSKI IN NEMŠKI PRAVNI UREDITVI
Sergeja Šatur, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Vodilni delavci so posebna kategorija delavcev. V Sloveniji so vodilni delavci opredeljeni v ZDR, lahko pa jih opredelijo delodajalci sami, v aktih družbe, v Nemčiji pa so vodilni delavci opredeljeni v posameznih predpisih, ne obstaja pa enotna ureditev. Za vodilne delavce so že od nekdaj obstajale določene posebnosti, na primer pri zaposlovanju, pooblastilih ter delih, ki jih lahko opravljajo vodilne delavke. Danes so v slovenskem pravnem redu posebnosti predvsem pri možnosti zaposlitve za določen čas ter posebnih ureditvah glede delovnega časa, počitka ter odmora. V nemškem pravnem redu izstopa predvsem izključenost vodilnih delavcev iz obratnega sveta ter zakonov, ki omejujejo delodajalca pri določanju delovnega časa in možnosti odpovedi.
Keywords: Delovno pravo, vodilni delavci, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, pravni položaj.
Published: 14.12.2011; Views: 2333; Downloads: 341
.pdf Full text (570,15 KB)

3.
VPIS PRAVIC V ZEMLJIŠKO KNJIGO
Iris Zakrajšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Pomembna je za potek pravnega prometa z nepremičninami. Pri premičninah se domneva, da je lastnik tisti, ki ima premično stvar v posesti, pri nepremičninah pa se domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Oblike vpisa v zemljiško knjigo so vknjižba, predznamba in zaznamba, ki so glavni vpisi. Pomožna vpisa pa sta poočitev in plomba. Z vknjižbo se izkaže nepogojna pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se dovoli na podlagi javne ali zasebne listine. S predznambo, pa se doseže pogojna pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se dovoli na podlagi zasebne listine, katera ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila ali nima overjenih podpisov, ter na podlagi nepravnomočnih oziroma nedokončnih odločb ipd. Za razliko od vknjižbe in predznambe, pa se z zaznambo opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo, in tudi nadhipoteke. V mojem diplomskem delu bom podrobneje predstavila pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. To so stvarne pravice ter nekatere obligacijske pravice, ki jih določa 13. člen ZZK-1. Stvarne pravice imajo absolutne učinke, kar pomeni, da delujejo proti vsakomur. Zaradi tega obstaja omejeno število (numerus clausus) stvarnih pravic: lastninska pravica, hipoteka, zemljiški dolg, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Obligacijskih pravic, pa je neomejeno, saj jih je mogoče poljubno ustanavljati in učinkujejo relativno, le med strankami pogodbenega razmerja. Zakon pa določa, da se lahko v zemljiško knjigo vpisujejo le določene obligacijske pravice, ki pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo omejeno absolutne učinke. Te numerus clausus obligacijske pravice so: pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, zakupna in najemna pravica, predkupna oziroma odkupna pravica, na podlagi pravnega posla, posebna pravica uporabe javnega dobra in druge pravice za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. S sprejetjem novele ZZK-1C, ki je začela veljati 5. Aprila 2011, so se bistveno spremenila pravila zemljiškoknjižnega prava. Zakonodajalec je z novelo uvedel skoraj popolno informatizacijo zemljiške knjige, spremenil nekatera pravila zemljiškoknjižnega postopka in pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava. Na podlagi teh sprememb, je prišlo do posebnosti pri vpisovanju nekaterih pravic, glede na novi koncept osnovnega in širšega pravnega položaja nepremičnin. V diplomskem delu bom te posebnosti še posebej poudarila in obrazložila.
Keywords: zemljiška knjiga, vpis v zemljiško knjigo, javna listina, zasebna listina, zemljiškoknjižno dovolilo, stvarne pravice, obligacijske pravice, vknjižba, predznamba, osnovni in širši pravni položaj nepremičnine.
Published: 10.01.2014; Views: 2667; Downloads: 411
.pdf Full text (1,33 MB)

4.
Vloga in pomen upravitelja v stečajnem postopku
Nina Alibašić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Avtorica v svojem diplomskem delu obravnava pravni položaj stečajnega upravitelja. Pri tem se najprej osredotoča na opredelitev stečajnega prava, njegovih osnovnih načel in stečaja kot pravne institucije za varovanje interesov upnikov. Nadalje obravnava značilnosti, pravne predpostavke in posledice ter organe stečajnega postopka. Osrednji del razprave namenja pravnemu položaju stečajnega upravitelja kot organa postopka z obravnavo njegovih obveznosti, pristojnosti in nalog, imenovanja in razrešitve, odškodninske odgovornosti in pravne narave njegove fukcije. Delo vključuje tudi kratek pregled najnovejših zakonskih sprememb, ki se nanašajo na pravni položaj stečajnega upravitelja.
Keywords: stečajno pravo, stečaj, stečajni postopek, stečajni upravitelj, pravni položaj
Published: 10.01.2014; Views: 2090; Downloads: 510
.pdf Full text (684,15 KB)

5.
PRAVNI POLOŽAJ DELAVCA V PRIMERU SMRTI DELODAJALCA - FIZIČNE OSEBE
Marina Vučićević, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava pravni položaj delavca v primeru smrti delodajalca – fizične osebe. Gre za kompleksen problem, kateri zahteva poznavanje več pravnih področij. Predvsem je potrebno upoštevati delovno pravo, dedno pravo in statusno pravo. Stranki pogodbe o zaposlitvi sta delavec in delodajalec. Delavec je zmeraj fizična oseba in že obligacijski zakonik določa, da v primeru smrti ene od strank pogodbeno razmerje zaradi lastnosti ˝intuitu personae˝ preneha. Za razliko od delavca pa je delodajalec lahko fizična ali pravna oseba. Uvodoma je treba opredeliti in poznati lastnosti delodajalca, ki je fizična oseba. Samostojnega podjetnika opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah v splošnem delu, prav tako pa v delu, ki je namenjen podjetniku. Pravni položaj drugih svobodnih poklicev, ki jih lahko opravljajo fizične osebe, pa urejajo posebni zakoni. Zaradi smrti delodajalca pridejo v poštev določbe dednega prava iz Zakona o dedovanju. V trenutku zapustnikove (delodajalčeve) smrti pride do dedovanja. Deduje se lahko na dva načina. Če je zapustnik zapustil oporoko, se spoštuje njegova volja. Če oporoke ni, ali če oporočno določeni dediči ne želijo dedovati, pride do zakonitega dedovanja. Določbe dednega prava so v primerjavi s statusnimi določbami lex generalis. Za pravni položaj delavca je pomemben Zakon o delovnih razmerjih. Nadaljevanje podjetja in ohranitev delavčevih pogodb o zaposlitvi je odvisna od tega, kakšno dejavnost je zapustnik opravljal. Lahko pride do dveh situacij. Prva situacija je ta, da je delodajalec opravljal takšno dejavnost, zaradi katere dediči ne morejo nadaljevati podjetja, ali pa iz različnih razlogov tega ne želijo. Zaradi tega se delovna razmerja in pogodbe o zaposlitvi delavcev ne ohranijo. V tem primeru so pravice delavcev okrnjene, saj jim ne pripada pravica do odpravnine, pravica do odpovednega roka in s tem povezane druge pravice. Pridobijo lahko le pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Druga situacija je takšna, da dediči lahko in želijo nadaljevati zapustnikovo podjetje. Pride do podobnega položaja kot v primeru prenosa podjetja, obrata ali njegovega dela. Potrebno je upoštevati slovenski Zakon o delovnih razmerjih, ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/23/ES o približevanju zakonov držav članic glede varstva pravic delavcev v primeru prenosov podjetij, obratov ali delov podjetij in obratov. V tem primeru se ohranijo delovna razmerja in pogodbe o zaposlitvi.
Keywords: Smrt delodajalca – fizične osebe, samostojni podjetnik, pravni položaj delavca, sprememba delodajalca, dedovanje podjetniškega premoženja, fizična oseba, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, ohranitev pogodbe o zaposlitvi.
Published: 16.07.2015; Views: 1286; Downloads: 183
.pdf Full text (916,01 KB)

6.
Judje v srednjeveških mestih Maribor in Erfurt
Samantha Roškar, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava položaj Judov v mestih Maribor in Erfurt v srednjem veku. Poleg smiselnega uvoda o razvoju in nastanku obeh srednjveških mest je del naloge posvečen primerjalni analizi judovskega položaja v obeh mestih. Izpostavljene so ključne tematike, kjer se kažejo podobnosti in razlike med obema obravnavanima judovskima skupnostima. Specifično se magistrsko delo ukvarja še z raziskavo vzorca judovske naselitve v mestih Maribor in Erfurt. Nadalje so analizirane različne perspektive judovskega položaja v obeh mestih. Eden izmed ključnih ciljev, ki predstavlja sklepni del naloge, je ugotoviti podobnosti in razlike med mariborskimi in erfurtskimi Judi. Judje so kot etnična skupnost sooblikovali zgodovino na slovenskem ozemlju kot tudi drugod, kar jasno pokaže primer Erfurta, ki je premogel številčnejšo judovsko skupnost v primerjavi z Mariborom. Ponovni pojav Judov v 9. in 10. stoletju se povezuje predvsem z dobro prepredeno trgovsko mrežo, ki je botrovala nastanku številnih judovskih krajev in oblikovanju močnih judovskih skupnosti z lastno politično in pravno samoupravo. Le-te so bile pomemben faktor gospodarskega razvoja vse do množičnih izgonov v 15. stoletju. Nedvomno sta judovski skupnosti v Mariboru in Erfurtu odličen pokazatelj hitrega gospodarskega razvoja, številnih privilegijev (predvsem v korist vladarjev), značilne strukture judovskih občin in najstarejših navad ter običajev Judov na evropskih tleh.
Keywords: Maribor, Erfurt, Judje, judovska občina, zgodovina, srednji vek, srednjeveška mesta, nastanek mesta, gospodarstvo, pravni položaj, vsakdanjik
Published: 26.02.2016; Views: 957; Downloads: 142
.pdf Full text (2,17 MB)

7.
OBDAVČITEV RIMOKATOLIŠKE CERKVE V SLOVENIJI IN IZBRANIH EVROPSKIH DRŽAVAH
Urška Omahen, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu uvodom predstavim položaj, ki ga ima Rimokatoliška cerkev v Republiki Sloveniji. V naši družbi ima v primerjavi z ostalimi verskimi skupnostmi poseben stvarni položaj, ki je posledica njenega razvoja tekom zgodovine in števila njenih pripadnikov. V nadaljevanju se osredotočim na postopek registracije verskih skupnosti v državi, versko pripadnost prebivalcev glede na pridobljene statistične podatke in na relevantne pravne vire, ki urejajo položaj verskih skupnosti v Republiki Sloveniji. V osrednjem delu diplomske naloge opišem na kakšne načine se Cerkev v Sloveniji financira in kakšen je njen davčnopravni položaj. Glede na to, da je Slovenija pravno in dejansko vključena v evropski prostor je smiselna tudi primerjava ustavnopravnih sistemov v posameznih državah članicah, tudi zaradi dejstva, ker se v slovenskem javnem prostoru pojavljajo številne kritike glede dosedanje ureditve financiranja Cerkve. Zanima nas ali so zahteve po popolni obdavčitvi Cerkve upravičene in kolikšna je vrednost njenega premoženja. Opisala bom pravni položaj Cerkve, sistem financiranja in obdavčitve kot ga poznajo v Nemčiji, Avstriji in Italiji. Različni načini financiranja imajo prednosti in slabosti, zato načeloma nobene oblike financiranja ni mogoče opredeliti kot najboljše. Poseben izziv v Evropi predstavljajo tudi spremenjene družbene, kulturne in politične razmere, migrantski navali in ideologija sekularizma. V vseh obravnavanih državah je moč zaznati kritike, ki se nanašajo na ureditev sistema financiranja Cerkve in povsod so si kritiki enotni - Cerkev ima dovolj premoženja in bogastva, da bi se lahko financirala iz lastnih sredstev, zato je gmotna pomoč v takšnem obsegu kot ga država trenutno nudi Cerkvi nesprejemljiva. Po drugi strani pa zagovorniki dosedanje ureditev poudarjajo pomen, ki ga ima Cerkev za družbo. Njen prispevek na karitativnem, kulturnem, dobrodelnem in socialnem področju je velik in pomemben za države. Ker so dejavnosti Cerkve večinoma nepridobitne narave je gmotna pomoč tej instituciji nujna za njen obstoj in nemoteno delovanje.
Keywords: pravni položaj Rimokatoliške cerkve, ločitev cerkve in države, financiranje in obdavčitev Rimokatoliške cerkve, Rimokatoliška cerkev v Nemčiji, Rimokatoliška cerkev v Italiji, Rimokatoliška cerkev v Avstriji
Published: 19.09.2016; Views: 800; Downloads: 75
.pdf Full text (965,95 KB)

8.
Pravica do izobraževanja študentov invalidov
Irena Poljanec, 2016, master's thesis

Abstract: Živimo v globalni dobi, kjer tehnologija hitro napreduje. To vpliva na dejstvo, da vedno več študentov invalidov, tudi tistih z najtežjimi oblikami invalidnosti, želi študirati in se vpisuje na študij. Znanje je vrednota in ključ do samostojnosti, razgledanosti, občutka lastne vrednosti in samozavesti. S pridobljeno izobrazbo se študentje opolnomočijo za polno, neodvisno življenje, v kolikor lahko znanje manifestirajo in plemenitijo v vsakdanjem življenju z zaposlitvijo. Tako se razvijejo v samostojne, močne osebnosti, sposobne reševanja problemov. Na področju visokošolskega izobraževanja so stvari sistemsko in zakonsko še skopo urejene. V zadnjih letih so vse tri javne univerze, Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani in Univerza na Primorskem, sprejele pravilnike, s katerimi urejajo pridobitev statusa študenta invalida, pravice in obveznosti študentov invalidov ter prilagoditve izvajanja študijskega procesa ter izpitov. Kljub temu, še vedno ostaja veliko praktičnih problemov in odprtih vprašanj, ki jih je potrebno zakonodajno urediti in nato zagotoviti njihovo dosledno implementacijo na zakonski in podzakonski ravni. Še vedno ni zagotovljenih ustreznih finančnih sredstev, ki bi študentom invalidom omogočala polnopraven študij. Le-ti to najbolj občutijo pri financiranju tehnične opreme, pripomočkov in posebnih prilagoditev, ki jih potrebujejo za uspešen in učinkovit študij. Prav tako je ključnega pomena dostopnost, fizična in ostala pomoč, da lahko sledijo študijskemu procesu in aktivnostim. Vse to bi moralo biti sistemsko urejeno, da bi omogočilo enakovreden, neodvisen študij. Sem spadajo predvsem fizična dostopnost, mobilnost, pomoč pri vsakodnevnem funkcioniranju in zagotavljanju pogojev za sodelovanje študentov invalidov. Ni enotne definicije študenta invalida. Kljub razvoju inkluzivnega šolstva in napredku na tem področju, še vedno naletimo na diskriminacijo študentov invalidov, včasih zaradi neustrezne implementacije pravilnikov, predolgega odločanja, predvsem pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in zaradi tega, ker pravice študentov invalidov še vedno niso sistemsko urejene. Z intervjuji smo povprašali študente invalide, kakšen je njihov pogled na študij, kako izvajajo svoje pravice in obveznosti, ter kaj bi potrebovali za izboljšanje svojega položaja ter uspešen zaključek študija.
Keywords: visoko šolstvo, pravni položaj, pravica do izobraževanja, študenti invalidi, enake možnosti, prilagoditve, inkluzija, diskriminacija, posebne potrebe
Published: 20.09.2016; Views: 597; Downloads: 104
.pdf Full text (1,58 MB)

9.
DELOVNOPRAVNI POLOŽAJ VODILNIH DELAVCEV
Andreja Dajčman, 2016, master's thesis/paper

Abstract: V magistrski nalogi sem proučevala delovnopravni položaj vodilnih delavcev na več področjih in vsako posebej primerjala z ureditvijo teh področij v nemškem pravnem redu. Pri tem sem se bolj osredotočila na vodilne delavce v gospodarskih družbah. V primerjalno pravnem delu sem želela sem poiskati in izpostaviti težave, s katerimi se v Nemčiji že srečujejo, saj predvidevam, da bodo glede na podobnost ureditve v Sloveniji podobne, hkrati pa sem poskušala poiskati rešitve za predvidene težave. Glavni namen raziskovanja je bil predvsem ugotoviti, kdo sploh so vodilni delavci in kakšen je njihov položaj v Sloveniji na različnih področjih. Najprej sem se posvetila opredelitvi pojma vodilni delavec in ugotavljala razmejitve med vodilnimi in poslovodnimi delavci ter naredila primerjavo z opredelitvijo pojma v nemškem pravnem redu. V nadaljevanju sem naredila kratek pregled ureditev v preteklosti, saj je bistveno razumeti razloge za določeno ureditev in pri tem imeti vpogled v dogajanje v preteklosti, da bi bilo moč predlagati rešitve za v prihodnje. Ureditev je namreč skozi različna obdobja sledila predvsem politični ureditvi in se je razlikovala v času samoupravljanja in kasneje v času uvajanja kapitalizma oziroma je ureditev posledica družbene ureditve. Sistem zakonodaje je tudi na delovnopravnem področju sledil v smeri prilagoditve spremenjenim družbenoekonomskim razmeram, katerim se še vedno prilagaja. Posebej sem se posvetila še področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi vodilnemu delavcu in institutu mirovanja pravic, saj sta ti dve področji za vodilne delavce posebej urejeni in pri posebnostih glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi ugotavljala predvsem neustreznost ureditve, kot je sedaj, pri čemer gre najverjetneje celo za nedoslednost pri nastajanju nove določbe zakona. Ocenjevala sem tudi možnosti vodilnih delavcev za sodelovanje pri upravljanju, ki je trenutno v fazi prenove, saj je v pripravi nov zakon, pri čemer sem kritično pregledala sedanjo ureditev in predlog sprememb ter skozi to preverjala možnosti vodilnih delavcev za uveljavljanje svojih pravic. Nazadnje sem proučevala še posebnosti na pri posameznih delih v zakonu, ki ureja delovna razmerja in v kolektivnih pogodbah, ki dajejo vodilnemu delavcu poseben in drugačen položaj od ostalih delavcev in izpostavila možnost, da je vodilni delavec zaradi tega v slabšem položaju od ostalih delavcev in preverila, če to drži.
Keywords: delovno pravo, vodilni delavci, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, pravni položaj
Published: 20.09.2016; Views: 446; Downloads: 91
.pdf Full text (1,45 MB)

10.
STRANSKA UDELEŽBA V UPRAVNEM IN PRAVDNEM POSTOPKU
Tomaž Hromc, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Upravni in pravdni postopek sta dva bistveno različna postopka. Upravni poteka v okviru javne uprave in ga izvajajo »organi«, s katerimi so mišljeni organi državne uprave in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, pa tudi pristojni nosilci javnih pooblastil. Bistvo upravnega postopka je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika v konkretni upravni zadevi. Po drugi strani civilni pravdni postopek poteka znotraj sodne veje oblasti, v njegovem okviru pa redna sodišča razrešujejo civilne spore, to je odločajo o spornih pravnih razmerjih oziroma o spornih civilnih pravicah. Temeljne značilnosti obeh postopkov, pa tudi upravnega spora, sem povzel v II. poglavju naloge. V obeh postopkih je (poleg organa oziroma sodišča) nujni subjekt stranka, v upravnem postopku najmanj ena (aktivna ali pasivna), v pravdnem pa vsaj dve (aktivna in pasivna). Poleg strank(e) se lahko tako enega kot drugega postopka udeležujejo tudi stranski udeleženci. Stranski udeleženec upravnega postopka pridobi položaj stranke, ne pa tudi lastnosti stranke. V pravdnem postopku pa je intervencija lahko dveh vrst, navadna ali enostavna in sosporniška. Pri sosporniški intervenciji intervenient dobi položaj enotnega sospornika (in s tem položaj stranke), stranski intervenient pa z vstopom v postopek postane pomočnik stranke, za katere uspeh v pravdi je pravno zainteresiran – ne pridobi pa položaja stranke. Prav razmerjem na relaciji stranka – stranski udeleženec/intervenient – sosporniški intervenient – enotni sospornik – nujni sospornik je posvečena vsebina te diplomske naloge, s tem, da je osrednja pozornost namenjena stranski udeležbi v obeh postopkih. V III. poglavju naloge (podpoglavja 1. – 6.) sem stransko udeležbo v obeh postopkih proučil predvsem z naslednjih vidikov: • Opredelitev stranske udeležbe. • Namen stranske udeležbe. • Procesne in materialne predpostavke stranske udeležbe. • Vstop stranskega udeleženca v postopek. • Pravni položaj stranskega udeleženca v postopku ter njegovo pravno razmerje s stranko, kateri se je v postopku pridružil, oziroma za katere uspeh v pravdi je pravno zainteresan. • Specifične značilnosti posameznega postopka. Na področju upravnega postopka sem bolj podrobno prikazal tudi pravna sredstva stranskega udeleženca ter stroške stranske udeležbe. Na podlagi ugotovljenih značilnosti stranske udeležbe v obeh postopkih sem nato v 7. podpoglavju analiziral podobnosti in razlike stranske udeležbe v obeh postopkih ter opravil krajšo primerjavo med stransko udeležbo v slovenskem in nemškem upravnem in pravdnem postopku. V IV. poglavju sem povzel ugotovitve predhodnih poglavij naloge ter se osredotočil na razloge ugotovljenih podobnosti in razlik stranske udeležbe, pri čemer sem izhajal predvsem iz ciljev, ki jih zasledujeta Zakon o splošnem upravnem postopku in Zakon o pravdnem postopku, iz temeljnih načel obeh postopkov, pa tudi iz načel Ustave, povezanih z obravnavanima postopkoma. Dotaknil pa sem se tudi vprašanj, ki v zvezi s stransko udeležbo ostajajo odprta v strokovni javnosti. Menim, da sem cilje naloge, navedene v »Opredelitvi problema«, dosegel, saj so se v okviru njene vsebine dovolj jasno pokazali odgovori na vprašanja, ki sem si jih zastavil kot problem naloge.
Keywords: stranska udeležba, stranski udeleženec, intervenient, stranska intervencija, sosporniška intervencija, stranka, lastnost stranke, položaj stranke, upravni organ, sodišče, pravni interes, javni interes, upravni postopek, splošni upravni postopek, posebni upravni postopek, civilni pravdni postopek
Published: 18.11.2016; Views: 2645; Downloads: 417
.pdf Full text (704,87 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica