1. Zasebnost podatkov v odprtih podatkovnih množicah: tveganja, zaščitne tehnike in analiza primerovŽan Povše, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Zasebnost podatkov v odprtih podatkovnih množicah: tveganja, anonimizacijske tehnike in analiza primerov obravnava problematiko varovanja zasebnosti v kontekstu odprtih podatkov. V teoretičnem delu so predstavljena glavna tveganja, povezana z objavo podatkov ter različne tehnike za zaščito zasebnosti, kot so: anonimizacija, psevdonimizacija in druge sodobne metode. Poseben poudarek je namenjen oceni učinkovitosti teh tehnik ter morebitnim tveganjem, ki kljub uporabi zaščitnih ukrepov ostajajo prisotna.
V empiričnem delu smo izvedli analizo izbranih odprtih podatkovnih množic in prikazali možnost ponovne identifikacije posameznikov, kar poudarja resnost izzivov na področju varovanja zasebnosti. Prikazali smo postopek pravilne anonimizacije podatkov kot primer dobre prakse.
V nalogi je predstavljen pravni okvir za varstvo osebnih podatkov na ravni Evropske unije in Republike Slovenije, Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). Cilj naloge je bil osvetliti aktualno stanje, opozoriti na potencialna tveganja ter prikazati konkretne rešitve za odgovorno ravnanje z odprtimi podatki.
Keywords: odprti podatki, zasebnost podatkov, anonimizcija, GDPR, pravni okvir, anonimizacijske tehnike
Published in DKUM: 22.10.2025; Views: 0; Downloads: 9
 Full text (2,11 MB) |
2. Pravni vidiki zaščite zdravstvenih sistemov in podatkov: : slovenski in evropski pristopŽiga Rodošek, Andreja Primec, 2025, published scientific conference contribution Abstract: V dobi hitre digitalizacije in naraščajoče uporabe umetne inteligence v zdravstvenem sektorju postajata varnost občutljivih podatkov in zanesljivost informacijskih sistemov ključnega pomena. Osrednja tema prispevka je pravni okvir kibernetske varnosti zdravstvenega sistema Republike Slovenije s poudarkom na posameznih aktih EU in RS: direktivi NIS-2, ZVOP-2 ter Uredbi GDPR, ZInfV, Aktu o kibernetski varnosti in Aktu o kibernetski odpornosti. Poleg poznavanja konceptov kibernetske varnosti in umetne inteligence vse večjo pozornost zbujajo etične dileme kot posledica hitrega razvoja digitalizacije v zdravstvu. Z vse večjo stopnjo integracije digitalnih sistemov v vsakdanje življenje je treba ugotoviti prednosti in ranljivosti trenutnega pravnega okvira, opozoriti na posledice morebitnega vdora ter ponuditi priporočila za nadaljnje izboljšave zakonodaje. Kot ključno je mogoče izpostaviti, da lahko le celovit in dinamičen pravni okvir zadostno zaščiti podatke in zagotovi varnost v hitro spreminjajočem se digitalnem okolju.
Keywords: kibernetska varnost, zdravstvo, pravni okvir (EU in RS), umetna inteligenca, etični izzivi
Published in DKUM: 18.09.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (3,48 MB) |
3. Regulacija kriptovalut v EU, pravni okvir in tveganja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJan Golmajer, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga se osredotoča na pravno regulacijo kriptovalut v Evropski uniji. Kriptovalute predstavljajo magnet za najrazličnejše skupine ljudi, ki delujejo na tehnoloških, finančnih, raziskovalnih in drugih področjih, ter ljudi, ki preprosto želijo na hitro obogateti. V osnovi so kriptovalute sredstvo za izmenjavo in prenos vrednosti, vendar pa, kot klasične denarne valute, niso imune na zlorabo oz. uporabo v kriminalne namene. Skozi leta je popularnost kriptovalut naraščala, popularnost pa je bila pogojena z rastjo cene enega Bitcoina, ki je v letu 2017 dosegla preko 20.000 ameriških dolarjev (USD), nedavno, v začetku leta 2021, pa celo preko 60.000 USD. Ker količina denarja, ki se na letni ravni pretoči v kriptovalute, ni zanemarljiva, številne državne inštitucije vlagajo posebne napore v poskuse regulacije, ki je vse prej kot enostavna. V diplomski nalogi je bil opravljen pregled dosedanjih ukrepov in pravnih aktov, ki so bili sprejeti v Evropski uniji, z namenom regulacije trga kriptovalut. Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, ali je bila Evropska unija z dosedanjimi ukrepi uspešna pri reguliranju trga kriptovalut in kakšne smernice zasleduje za prihodnost. Zaradi lažjega razumevanje preučevane materije so v začetku diplomskega dela predstavljene osnove tehnologije veriženja podatkovnih blokov in osnovni subjekti, ki nastopajo v svetu kriptovalut. V nadaljevanju je bil opravljen statističen pregled gibanja števila kaznivih dejanj povezanih s kriptovalutami skozi leta. Na podlagi pregleda statističnih podatkov je bilo ugotovljeno, da so prevare s kriptovalutami najbolj pogosta in dobičkonosna kazniva dejanja s kriptovalutami. Z diplomskim delom je bilo ugotovljeno, da bi predvsem s sistemsko regulacijo, usklajeno z drugimi državami izven EU, enotnimi definicijami kriptovalut in povezanih subjektov, ter večjo informiranostjo uporabnikov lahko dodatno prispevali k bistvenemu izboljšanju stanja oz. regulacije trgov kriptovalut.
Keywords: diplomske naloge, kriptovalute, Bitcoin, regulacija, pravni okvir, AML
Published in DKUM: 17.06.2021; Views: 1559; Downloads: 252
Full text (1,31 MB) |
4. Pravni okvir mednarodne vesoljske postajeAnton Drofenik, 2018, undergraduate thesis Abstract: Mednarodna vesoljska postaja je vesoljska postaja s posadko v nizki zemeljski orbiti in je v vlogi laboratorija za raziskovanje mikrogravitacije in vesoljskega okolja. Vesoljska postaja je plod mednarodnega sodelovanja med ZDA, Rusijo, Kanado, Japonsko in članicami Evropske vesoljske agencije. Pravno podlago projekta predstavlja Medvladni sporazum o sodelovanju na civilni vesoljski postaji (sprejet 1998), ki ga dopolnjujejo štirje memorandumi o razumevanju, sklenjeni med NASA in vesoljskimi agencijami ostalih držav. Ti pravni viri določajo natančne zaveze posameznih partnerjev, lastništvo elementov vesoljske postaje, vzpostavljajo mehanizme za usklajevanje dela pri razvoju in uporabi vesoljske postaje, alokacijo časa za posadko in rabo elementov vesoljske postaje, evolucijo postaje in še bi lahko naštevali. Pravni viri rešujejo tudi vprašanja pristojnosti nad osebami na vesoljski postaji, intelektualne lastnine, nastale iz dela na vesoljski postaji, odškodninske odgovornosti za škodo, nastalo v zvezi z vesoljsko postajo, tajnosti podatkov in blaga, ki se mora med partnerji izmenjati za uspešno izvedbo programa, financiranja programa in mehanizmov za razreševanje morebitnih težav, nastalih v življenju programa.
Keywords: Mednarodna vesoljska postaja, Medvladni sporazum, pravni okvir, komercializacija
Published in DKUM: 28.03.2018; Views: 1511; Downloads: 142
Full text (860,22 KB) |
5. PRAVNI OKVIR EVROPSKE SLUŽBE ZA ZUNANJE DELOVANJEPatrik Matjaž, 2016, undergraduate thesis Abstract: Evropska služba za zunanje delovanje (v nadaljevanju ESZD) je nova diplomatska struktura EU, ki se je vzpostavila v postlizbonskem obdobju. Predstavlja diplomatsko organizacijo, ki skrbi za področje zunanje politike Evropske unije (v nadaljevanju EU) in jo oskrbuje s potrebnimi informacijami, zadevajočimi zunanjepolitično področje. ESZD je sestavljena iz dveh delov, in sicer jo tvori služba (neke vrste ministrstvo za zunanje zadeve) in diplomatska mreža (delegacije EU, vključene v institucionalni ustroj ESZD). Osnovna naloga ESZD je podpora predvsem pri delovanju Visokega predstavnika in ostalih akterjev na področju zunanje politike EU. Čeprav ima tudi sama nekaj avtonomnosti.
Služba je s pravnega področja sui generis, torej posebne vrste, saj njene organizacije v pravu EU ni mogoče primerjati s katerim koli drugim podobnim telesom, zato jo imamo lahko za precedenčen primer. Prav ta njen pravni položaj je v diplomskem delu podrobneje raziskan. Pravni položaj ESZD je zaradi različnih predvsem političnih razlogov nejasen, ta neurejenost in nejasnost pa službi, ki je že po sami strukturi zapletena, gotovo ne koristiti. Za razumevanje na novo nastale službe je nujno potrebna analiza z njeno umestitvijo v pravno–institucionalni okvir. V diplomskem delu so tako predstavljene njene lastnosti, njen razvoj, sistem delovanje ter morebitna pravna subjektiviteta ter s tem povezana možnost ESZD nastopati pred sodišči EU.
Keywords: Evropska služba za zunanje delovanje, pravo Evropske unije, pravni okvir, diplomacija, sodišča EU, Evropska unija, Lizbonska pogodba, Skupna zunanja in varnostna politika, Visoki predstavnik.
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 2548; Downloads: 183
Full text (1,03 MB) |
