| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ukrepi centralne banke za podporo bančnemu sistemu v času pandemije sars - covid - 19
Vanesa Fink, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Centralna banka je glavna in neodvisna finančna institucija, ki jo ima vsaka država, zato lahko posledično trdimo, da gre za najpomembnejšo finančno institucijo v državi. Zaradi svoje pomembnosti pa centralne banke s svojimi izjavami lahko vplivajo na stanje na finančnem trgu. Glavna naloga centralne banke je, da skrbi za stabilnost gospodarstva države in ga krepi tako, da lahko gospodarstvo raste iz dneva v dan. Centralna banka tudi regulira ponudbo denarja in dostopnost kreditov, ima tudi regulativno funkcijo do določene mere. V letu 2020 pa nas je pretresla novica o pandemiji covid-19, ki ga je 11. marca razglasila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Gre za novi koronavirus, poimenovan SARS-Cov-2, ki je hud akutni respiratorni sindrom in lahko povzroči resne bolezni. Države v euroobmočju so v ta namen sprejele vrsto ukrepov, da bi preprečile širjenje bolezni. Ena izmed teh ukrepov je bila samoizolacija ljudi in pa ustavitev proizvodnih in poslovnih dejavnosti, kar pa je vodilo k padcu gospodarstva v euroobmočju. V tem letu je v prvi polovici gospodarska aktivnost upadala zaradi ukrepov za omejitev gibanja in povečane nenaklonjenosti tveganju. V drugi polovici pa se je aktivnost nekako stabilizirala ob pomoči močnega in koordiniranega odziva denarne in javnofinančne politike. ECB je v tem času zrahljala naravnanost denarne politike s nabori ukrepov. S tem je nekako preprečila negativen vpliv pandemije v euroobmočju. Angleška centralna banka Bank of England, je v času pandemije znižala obrestno mero na 0,25 odstotka. Za ta ukrep se je banka odločila zato, saj je s tem želela omejiti posledice pandemije, medtem pa je ameriška centralna banka Federal Reserve začela s povišanjem obrestnih mer, in sicer za 0,75 odstotka na 2,25 do 2,50 odstotka. Švedska centralna banka Sveriges Riksbank pa je poleg zniževanju obrestnih mer za banke, dala poudarek na nakupih vrednostnih papirjev, kjer je cilj olajšati dobavo kreditov in ublažiti gospodarstvo.
Keywords: centralna banka, tveganje, pandemija SARS-Covid-19, ukrepi, bančni sistem, pravne podlage.
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 10
.pdf Full text (888,27 KB)

2.
Varstvo poslovne skrivnosti v računovodskem podjetju
Ksenija Jevšinek, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Najbolj učinkovita rešitev varovanja poslovne skrivnosti je, da smo vedno en korak pred izdajalcem poslovne skrivnosti. Podatki v obliki t. i. poslovne skrivnosti postajajo vse pomembnejši del premoženja družb, njihova varnost pa postaja vedno bolj kompleksna. Iskanje oblik varovanja je postopek, ki se zaradi razvoja in napredka tehnologije nikoli ne zaključi. Za razumevanje poslovne skrivnosti je treba proučiti, kaj sploh pomeni pojem poslovna skrivnost oziroma tajnost. V diplomskem projektu smo raziskovali načine zaščite poslovne skrivnosti v računovodskem podjetju. Za pridobitev ustreznih podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga posredovali v reševanje izključno računovodskim podjetjem. Zanimalo nas je, kako se posvetijo varovanju poslovne skrivnosti in v kakšni meri imajo vzpostavljen sistem nadzora nad zaposlenimi. Zanimivo je, da se računovodska podjetja trudijo obvarovati poslovne skrivnosti, vendar ne v zadostni meri, kot bi to pričakovali.
Keywords: poslovna skrivnost, varstvo, računovodja, pravne podlage
Published in DKUM: 10.11.2017; Views: 1563; Downloads: 273
.pdf Full text (1,28 MB)

3.
Značilnosti spletnega trgovanja s poudarkom na pravnem vidiku
Andreja Stopar, 2017, master's thesis

Abstract: Spletna trgovina je v sodobnem gospodarstvu vse bolj razširjena oblika poslovanja in boj spletnih trgovcev za prevlado na spletu postaja vse ostrejši. Glede na hitro rast spletnega trgovanja v Evropi in tudi v Sloveniji, je nujno, da pravo regulira tudi to dejavnost. Velja namreč, da tam, kjer so ljudje, tam je pravo. Prav zaradi tega v zadnjih letih opažamo vse večjo regulacijo spletnih trgovin in njihovega delovanja. Največ pravnih pravil obravnava zaščita potrošnikov. Tukaj se največ sprememb dogaja tako v slovenski zakonodaji kot tudi v evropski. Spletni trgovec mora upoštevati tudi pravila Zakona o elektronskem poslovanju na trgu. Če na spletnem mestu zbira osebne podatke kupcev in obiskovalcev, mora imeti sistem, ki ustreza Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Uporaba grafičnih elementov in fotografij na spletnem mestu poleg tega zahteva še ustrezno pogodbo po avtorskem pravu. Splošni pogoji in pogodbe, ki jih sklepa s kupci dobavitelji itd. so podvržene določbam Obligacijskega zakonika. Namen magistrskega dela je opredeliti vse pravne podlage, ki jih moramo ob delovanju spletne trgovine upoštevati. Magistrska naloga je lahko v pomoč vsem, ki bi se radi lotili spletnega trgovanja in se v obilici zakonadaje ne znajdejo. Ta magistrska naloga jim ponuja združeno vso zakonodajo na enem mestu.
Keywords: splet, spletno trgovanje, spletna trgovina, pravne podlage, sodna praksa, varstvo potrošnikov
Published in DKUM: 13.03.2017; Views: 1828; Downloads: 243
.pdf Full text (1,38 MB)

4.
PALIATIVNA NEGA IN OSKRBA KOT ČLOVEKOVA PRAVICA
Nina Dimič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2002 paliativno oskrbo opredelila »kot oskrbo pacientov z neozdravljivo boleznijo in njihovih bližnjih, katere namen je izboljšati kakovost življenja pacientov in njihovih bližnjih s preventivnimi ukrepi in lajšanjem trpljenja tako, da se omogoči zgodnje odkrivanje, ocena in ustrezno obravnava bolečine ter drugih telesnih, psiholoških, socialnih in duhovnih težav«. Največji prispevek k razvoju paliativne nege in oskrbe sta naredili Elizabeth Kübler-Ross in Cicely Saunders. V Sloveniji se je začela razvijati leta 1995, ko je bilo ustanovljeno društvo Hospic, nevladna, neprofitna humanitarna organizacija. Tako kot na vseh področjih, se tudi izvajalci paliativne nege in oskrbe ravnajo po smernicah, ki jih je v obliki osnovnih načel izdala Svetovna zdravstvena organizacija in so opisana v četrtem poglavju. Na splošno delimo mednarodne organizacije na univerzalne in regionalne oziroma omejene. Tako univerzalne kot regionalne so vladne organizacije in imajo priznano pravno osebnost, ki jim jo priznava notranji pravni red države, v kateri imajo svoj sedež. Pri obeh je bilo pogledano ali nekateri njihovi najpomembnejši dokumenti vključujejo pravico do paliativne nege in oskrbe in ali je kot takšna človekova pravica. Tako je bilo pri univerzalnih mednarodnih organizacijah pogledano, ali najdemo paliativno nego in oskrbo v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, v Mednarodnem paktu v ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, v Konvenciji o otrokovih pravicah, v Konvenciji o pravicah invalidov in v Resoluciji o paliativni oskrbi. Kar se tiče regionalnih mednarodnih organizacij, pa je bila pod drobnogled vzeta Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropska socialna listina, Konvencija o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino (Oviedska konvencija) in nekaj »soft law« dokumentov (Priporočilo Sveta Evrope iz leta 2003 o paliativni negi in oskrbi, Priporočilo parlamentarne skupščine o varstvu človekovih pravic in dostojanstvu bolnih na smrt in umirajočih, Poznanska deklaracija o paliativni oskrbi v Vzhodni Evropi in Bela knjiga o standardih in normativih za hospice in paliativno oskrbo v Evropi). Po pregledu teh mednarodnih dokumentov je bilo pogledano še, kako je s paliativno nego in oskrbo v Sloveniji. Tako je bil najprej pregledan Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, nato pa najpomembnejši zakon na tem področju v Sloveniji, Zakon o pacientovih pravicah. Pravne podlage v Sloveniji so bile končane z Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, Strategijo varstva starejših in prav tako zelo pomembnim Državnim programom paliativne oskrbe. Zadnji del teoretičnega dela diplomske naloge se je nanašal na pregled pomembnejših združenj in organizacij za paliativno nego in oskrbo, tako po svetu, kot v Evropi in Sloveniji. Na koncu je prišel na vrsto še empirični del, v katerem se je s pomočjo ankete med drugim ugotavljalo, ali ljudje poznajo pojem paliativne nege in oskrbe.
Keywords: Paliativna nega in oskrba, hospic, človekove pravice, načela paliative, mednarodni dokumenti, pravne podlage za paliativo v Sloveniji, organizacije in združenja za paliativno nego in oskrbo, anketa.
Published in DKUM: 12.02.2015; Views: 2463; Downloads: 540
.pdf Full text (1,20 MB)

5.
GOSPODARSKI KRIMINAL IN MOLK REVIZORJEV
Kaja Černjavič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zakonsko prepovedana dejanja, povzročena na področju gospodarstva z namenom osebnega prilaščanja in okoriščanja, pojmujemo kot gospodarski kriminal. V diplomski nalogi izpostavljamo vlogo revizorja v povezavi z gospodarskim kriminalom v primerih, ko zanj ve, ampak o njem ne govori. Govorimo o molku revizorjev, o prekrških zaposlenih, katere bi bilo potrebno javiti poslovodstvu, lastnikom in drugim izven podjetja, saj je revizor odgovoren za mnenje, ki ga izrazi v računovodskih izkazih. Gospodarski kriminal je kaznivo dejanje, sankcionirano po kazenskem pravu države. V nalogi smo obravnavali molk revizorjev in sankcije, ki jih predvidevajo strokovne in pravne podlage. Izpostavljamo problematiko podanega pozitivnega mnenja na računovodske izkaze podjetja v letnem ali medletnem poročilu ter nenadno napoved insolventnosti podjetja. Pomembno je, da revizor razpolaga z zadostno količino informacij in ima dovolj časa za pogovor z zaposlenimi na podlagi katerega lahko oceni kakovost njihovega dela ter opazi tudi manjše ali večje napake. Menimo, da obstaja v primeru, če revizor ne razpolaga z zadostno količino informacij in časom v katerem bi lahko te informacije preveril večja možnost, da pomembno napačne navedbe, ki nakazujejo na goljufijo, ne bodo odkrite. V primeru, da so odkrite, ampak se o njih ne poroča, le-to pa lahko ustrezno dokažemo, so revizorji lahko tudi kaznovani z odvzemom prostosti. Zakon o revidiranju kazenskih sankcij za napačno izraženo mnenje revizorja javnosti ne predvideva, predvideva le globe katerih velikost je odvisna od velikosti prestopka. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem ima možnost odvzema dovoljenja za opravljanje dela, če ugotovi, da pooblaščeni revizor krši pravila revidiranja in je zaradi te kršitve poročilo o revidiranju, ki ga je podpisal, pomanjkljivo oziroma zavajajoče. Kazenski zakonik (KZ-1) na podlagi 235. člena kaznuje vsakogar, ki lažno poslovni listino, knjigo ali spis uporabi kot resnično ali kdor uniči, skrije, precej poškoduje ali kako drugače napravi neuporabne poslovne knjige. Izdaja poslovne skrivnosti je lahko po KZ-1 kaznovana, vendar slednje ne velja v primeru, če je revizor zaznal kaznivo dejanje (38. člen ZRev-2). Poznavanje in upoštevanje strokovnih in pravnih podlag v revidiranju je zelo pomembno, saj je od ustreznega strokovnega znanja odvisno tudi kvalitetno in pravilno opravljanje posla revizije. Vsi udeleženci posla, tako revizor kot zaposleni v revidiranem podjetju, se morajo zavedati svojih dolžnosti in pravic ter sankcij, ki nastopijo ob njihovem neupoštevanju. Pomembno je slediti kodeksom poslovne etike, ki narekujejo poslovno obnašanje; le na tak način je možno ohranjati dober poslovni odnos, za katerega menimo, da je podlaga za dobro in kvalitetno opravljeno revizijo podjetja.
Keywords: revizor, molk revizorjev, gospodarski kriminal, prevare, strokovne in pravne podlage, revizorjevo mnenje brez pridržka, revizorjevo mnenje na računovodske izkaze
Published in DKUM: 14.12.2010; Views: 2645; Downloads: 336
.pdf Full text (1,07 MB)

6.
ARHIVIRANJE IN POTRJEVANJE ELEKTRONSKIH DOKUMENTOV
Bojan Milić, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo opredelili pojem elektronskega arhiviranja in proces potrditve e-dokumentov. Predstavili smo sisteme za upravljanje dokumentov, njihovo arhitekturo, njihove prednosti in slabosti. Določili smo pravne podlage za elektronsko arhiviranje v Sloveniji in za lažje razumevanje izdelali shematski prikaz Zakona o varstvu dokumentiranega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki skupaj z Uredbo o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva postavlja pravno ogrodje za zagotovitev infrastrukture, s pomočjo katere je mogoče podpirati hrambo vseh vrst gradiva. Izdelali smo primerjalno analizo petih naključno izbranih aktualnih ponudnikov štirih različnih dejavnosti, ki so registrirane pri Arhivu RS. Nato smo na podlagi celotnega raziskovanja izdelali specifikacijo zahtev programske opreme in implementirali lastni prototip sistema za upravljanje dokumentov, ki vsebuje koncept elektronskega arhiviranja in potrjevanja dokumentov.
Keywords: elektronsko arhiviranje, proces potrjevanja e-dokumentov, sistemi za upravljanje dokumentov, registracija, akreditacija, pravne podlage elektronskega arhiviranja v Sloveniji, ponudniki elektronskega arhiviranja v Sloveniji, prototip sistema za upravljanje dokumentov, specifikacija zahtev programske opreme
Published in DKUM: 15.07.2010; Views: 3167; Downloads: 614
.pdf Full text (6,92 MB)

7.
MOŽNOSTI RACIONALIZACIJE PREVOZA HLODOVINE
Boštjan Belak, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga zajema predstavitev celotnega procesa organizacije prevoza hlodovine, s tem pa tudi možne rešitve zmanjšanja stroškov v prevoznem procesu prevoza hlodovine. V posameznih poglavjih so opisani vsi postopki, ki narekujejo delo prometnega inženirja. Manjši stroški pomenijo bolj ekonomičen proces dela in posledično tudi večjo konkurenčnost. Ugotovitve je moč podati le ob rednem zbiranju podatkov, ker le tako je mogoče ugotoviti dejavnike, ki povzročajo prekomerne stroške. Obstajajo tudi možnosti optimizacije z vidika organizacije, katera brez znatnih finančnih sredstev pripomore k racionalizaciji in večji učinkovitosti. V nalogi so predstavljene vse vrste transporta hlodovine z vsemi cestnimi transportnimi sredstvi, kakor tudi pravne podlage za organizacijo transporta hlodovine, s katerimi se mora prometni inženir seznaniti pri svojem delu, saj s tem dosežemo največjo možno varnost. Neprestano pa se izpostavlja tudi problem časovnega in tehničnega izkoristka voznega parka. Ob tem velja poudariti, da je zaradi same specifike prevoza, pa tudi zaradi neorganiziranosti prevozniških podjetij, koeficient izkoristkov relativno nizek.
Keywords: prevoz hlodovine, opis spravila hlodovine, vrste transporta hlodovine, cestna transportna sredstva za prevoz hlodovine, pravne podlage za organizacijo transporta hlodovine
Published in DKUM: 18.12.2009; Views: 3607; Downloads: 358
.pdf Full text (25,86 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica