| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 29
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Pravna zaščita kmetijskih proizvodov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji s poudarkom na zaščiti Prleške tünke
Nuša Vrbnjak, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo izpostavili pojem pravne zaščite kmetijskih proizvodov v Republiki Sloveniji in Evropski Uniji s poudarkom zaščite geografske označbe Prleške tünke. Analizirali smo predpise, ki urejajo varstvo geografskih označb, ter preverili prednosti in slabosti, ki jih prinese zaščita izdelka pod imenom geografska označba. Geografska označba je pravica industrijske lastnine, s katero se zavarujejo oznake, ki označujejo izvor blaga z nekega geografskega območja, če je kakšna značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. Prav tako omogoča razlikovanje istovrstnega blaga na trgu glede na njegove določene posebne lastnosti, ki so odvisne od geografske lege (UIL, 2017). Poleg tega geografska označba vsebuje tudi sporočilo o kakovosti izdelka, ki je v neposredni povezavi z geografskim območjem, iz katerega izhaja. Takšna povezava lahko temelji na naravnih razmerah, kot so podnebje, tla, mineralne vode. Lahko pa temelji na obdelavi, kot so na primer posebne spretnosti prebivalcev, ki se prenašajo iz generacije v generacijo (Bohinc, Kete 2001, str. 68). Geografska označba si zasluži pozornost zaradi izjemnega, a premalo poznanega ekonomskega potenciala, in sicer je njena ekonomska funkcija dvojna. Z označbo je povezan sloves, kvaliteta, uveljavljen ugled, ki ga varuje in katerih promocija povečuje konkurenčnost zavarovanih izdelkov. Za porabnike so geografske označbe pomemben vir informacij, ki služijo ekonomskemu namenu produktne diferenciacije (Pretnar 2002, str. 68). Podrobneje smo predstavili zaščiteno geografsko označbo Prleško tünko in raziskali, kakšna je bila pot do zaščite, kakšni so standardi in pogoji, ki jih mora predlagatelj izpolnjevati, v kolikor želi izdelek zaščititi ter kakšna je njena vloga na trgu. Pridobitev certifikata zaščite z geografsko označbo je ključnega pomena za ohranjanje tradicionalnih in lokalnih posebnosti, katerih izvor sega daleč v preteklost, kar smo v pričujočem magistrskem delu utemeljili s številnimi primeri že registriranih kmetijskih proizvodov. Vzgib ter delovanje v smeri pridobitve navedenih certifikatov izvira iz prizadevanj po ohranitvi lokalnih posebnosti, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Težnja po ohranjanju vrednot in proizvodov preteklih generacij na nekem območju je impregnirana v posameznikih, ki živijo in delujejo na konkretnem območju. Izvira iz globoke pripadnosti konkretnemu območju, ki je generacijsko pogojena ter iz večstoletne potrebe po ohranitvi identitete tako posameznika kot tudi naroda, iz česar se je rodila želja po prenosu ter ohranitvi vrednot, izročil, navad, vedenj, proizvodov … preteklih generacij. Iz analize podatkov, pridobljenih s strani anketirancev, proizvajalcev, nosilcev certifikata zaščitene geografske označbe (v nadaljevanju ZGO) za Prleško tünko so se domnevane prednosti (večja prepoznavnost na tržišču znotraj meja matične države kot tudi v tujini, proizvajalci – nosilci certifikata zaščite – dosegajo s svojimi proizvodi večji krog odjemalcev, konkretni proizvodi so postali nepogrešljivi v lokalni kot tudi slovenski kulinarični ponudbi, končnemu odjemalcu pa tovrsten proizvod sporoča, da je v celoti v skladu s kakovostnimi merili – ki se zahtevajo za certificirane proizvode, tako na območju Slovenije kot tudi na območju EU), ki jih prinaša pridobitev tovrstnega certifikata, izkazale kot neizpodbitna dejstva.
Keywords: Pravna zaščita kmetijskih proizvodov, geografska označba, izvor blaga, kakovost izdelkov, geografsko območje, sheme kakovosti, Prleška tünka.
Published in DKUM: 21.05.2019; Views: 1262; Downloads: 184
.pdf Full text (1,98 MB)

2.
Diplomatska zaščita pravnih oseb
Gregor Koprivc, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomatska zaščita je pravni institut, s katerim država sproži postopek za zaščito svojih državljanov, katerih pravice so bile zaradi ravnanja druge države prizadete. Gre za uveljavljanje mednarodne odgovornosti držav za kršitve mednarodnopravnih obveznosti. Država lahko sproži postopke za zaščito fizične ali pravne osebe. Država je utrpela škodo le posredno, preko fizične ali pravne osebe. Poudarek bo na diplomatski zaščiti pravnih oseb. Država torej lahko uveljavlja diplomatsko zaščito za tisto družbo, ki ima njeno državljanstvo; družba mora biti vpisana v register družb v dotični državi, v kateri mora imeti tudi upravljavski sedež. Lahko pa se država odloči, da vpis v register ni zadostni pogoj za pridobitev državljanstva. Določi lahko večinsko lastništvo, v sklopu katerega mora imeti večina delničarjev družbe državljanstvo dotične države. Eden najbolj znanih primerov je »Barcelona Traction«, poznan zaradi škode, ki je nastala delničarjem družbe. Ker gre za mednarodnopravna pravila, je skušala Komisija za mednarodno pravo kodificirat področje diplomatske zaščite z Osnutkom pravil o diplomatski zaščiti, v katerem med drugim podrobneje opisuje zaščito pravnih oseb. Osnutek v svojih pravilih določa, da lahko pride do diplomatske zaščite samo, če sta izpolnjena dva pogoja: državljanstvo in izčrpanje notranjih pravnih sredstev v državi. Prav tako poudari, da gre za pravico države, ne pa njeno dolžnost do uveljavljanja diplomatske zaščite. Osnutek podrobneje določa pravila, kdaj ima določena družba državljanstvo neke države in kakšne pogoje mora pri tem izpolnjevati.
Keywords: diplomatska zaščita, pravna oseba, državljanstvo, vpis v register, Barcelona Traction, bilateralni investicijski sporazum.
Published in DKUM: 21.11.2018; Views: 1500; Downloads: 106
.pdf Full text (280,46 KB)

3.
Možnosti pravne zaščite izvirne športno-kulturne prireditve
David Tratnjek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem svetu se soočamo z razvojem novih tehnologij, tehnik, inovacij, načinov izražanja in ostalih novosti, katere so svojevrstne in prinašajo dodano vrednost osebe, podjetja, organizacije, predmeta oz. procesa. Te dodane vrednosti so lahko na razpolago vsem uporabnikom, ali pa s pravno zaščito ostanejo le ustvarjalčeve, razen če se odloči to stvaritev deliti z drugimi v tržne namene. To je tema diplomskega seminarja, v katerem se bo ugotavljalo, kaj so predmeti intelektualne lastnine ter kakšni so pristopi in vrste zaščite za doseganje tega, kar smo v začetku omenili. Pojem Intelektualna lastnina je danes že zelo razširjen. Ljudje ga dobro poznajo in se zavedajo, kaj prinaša. Nekateri se prav trudijo, da bi dognali nekaj novega in to zaščitili z namenom, da bi na ta način obogateli. Na daljnem vzhodu tako poznamo podjetja, ki razvijajo različne nove aplikacije za pametne telefone, katere plasirajo na trg preko »app-trgovin«, v upanju, da se katere izmed njih uveljavijo in lahko z njimi zaslužijo preko različnih poti (prodaja, oglaševanje, ...). Poleg predstavitve področja intelektualne lastnine v teoretičnem delu diplomskega seminarja bo v praktičnem delu predstavljena prireditev »Sam Svoj Čolnar«, za katero menimo, da je lahko potencialen predmet varstva z eno od pravic intelektualne lastnine.
Keywords: intelektualna lastnina, inovacija, pravna zaščita, trženje, predmet varstva.
Published in DKUM: 23.10.2018; Views: 878; Downloads: 65
.pdf Full text (983,12 KB)

4.
5.
Sankcioniranje delodajalcev za kršitve delavskih pravic
Monika Iršič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V kolikor delodajalec krši pravice delavcev, imajo ti za zaščito na voljo različna pravna sredstva. Če delavcu zaradi kršitev pravic iz delovnega razmerja nastane pravno priznana škoda, mu je delodajalec odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Delavec lahko svoje pravice uveljavlja tudi preko institutov delovnega prava. Posredno varstvo pa je delavcem zagotovljeno tudi preko Inšpektorata Republike Slovenije za delo, ki odloča o prekrških, poda pa lahko tudi kazensko ovadbo. Kršitve delodajalca so namreč lahko tudi tako težke, da izpolnjujejo znake kaznivega dejanja in imajo lahko za delodajalca težke posledice v obliki visokih denarnih glob oziroma celo v obliki zaporne kazni. V primeru kršitev s strani delodajalca pa so poleg odškodninske in kazenske odgovornosti ter uveljavljanja pravic preko delovnega sodišča delavcu na razpolago tudi nekatera druga sredstva, ki sicer ne predvidevajo neposredne pravne posledice, temveč posredno, indirektno ščitijo delavca in silijo delodajalca k spoštovanju delovnopravne zakonodaje. Zaradi določenih kršitev lahko delavec poda izredno odpoved, v primeru, kršenja pravic več delavcem se ti lahko tudi združijo in organizirajo stavko, ki delavcem omogoča pridobitev pravic, kar delavec kot posameznik ne bi mogel doseči. Z namenom varstva pa so ustanovljeni tudi nekateri posebni državni organi - Varuh človekovih pravic RS, zagovornik načela enakosti in Komisija za preprečevanje korupcije. Še posebej pa so pomembni nekateri specialnejši zakoni, ki delavce ščitijo še dodatno. Tako ZUTD določa, da je posredovanje zaposlitve pogojeno z izpolnjevanjem določenih predpostavk, med katerimi je tudi spoštovanje delavskih pravic, slednje pa velja tudi za delodajalca, kot zunanjega izvajalca aktivnosti programov APZ in za delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku. ZGD-1 ščiti delavce tako, da prepoveduje ustanavljanje družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika osebi, ki je kršila pravice delavcev. ZZSDT določa da se lahko tujec zaposli le pri delodajalcu, ki spoštuje delovnopravno zakonodajo, po ZJN-3 pa mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če pri preverjanju ugotovi, da ne spoštuje določenih delavskih pravic. Za prijavo na javni razpis pa zakonodaja na splošno ne postavlja pogojev spoštovanja delovnega prava s strani delodajalca, a zasledimo ogromno razpisov, ki to določajo kot pogoj za sodelovanje. Ker pa namen sankcioniranja kršitev zakonodaje ni samo v sankcioniranju konkretnega subjekta, temveč tudi v generalni prevenciji pa je v ta namen vodenih tudi kar nekaj evidenc.
Keywords: Zaščita pravic delavcev, kršitve delodajalcev, sankcije, odškodninska odgovornost delodajalca, odgovornost delodajalca za prekrške, kazenska odgovornost delodajalca, indirektna pravna sredstva, evidence.
Published in DKUM: 20.09.2017; Views: 2207; Downloads: 265
.pdf Full text (1,40 MB)

6.
Mučenje živali kot oblika ekološke kriminalitete v Sloveniji : analiza mučenja živali v občini Ormož
Monja Erhatič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Z mučenjem živali se srečujemo vsakodnevno. Ljudje v 21. stoletju postajajo vedno bolj izvirni. Načini mučenja, ki jih lahko opazimo dandanes, so naravnost grozljivi. Fizično kaznovanje psa z ostrimi in topimi predmeti ali zavrženje komaj rojenih mačk v naravo, brez možnosti za preživetje, sta le dva izmed mnogih primerov mučenja živali. Ker se dandanes mučenje živali še vedno kaže v grozljivih oblikah, smo se v diplomskem delu osredotočili na mučenje živali kot obliko ekološke kriminalitete, pri čemer je poudarek na oblikah, analizah in primerih mučenja živali v Sloveniji in sami občini Ormož. V občini Ormož lahko najdemo veliko psov na verigah, ogromno mačk je zavrženih s strani lastnika, veliko jih živi v neprimernih bivalnih pogojih. Ljudje se ne zavedajo, da takšna početja vplivajo na psihično stanje njihove živali, zaradi česar lahko žival posledično pade v depresijo, postane agresivna ali utrpi kakšno trajnejšo poškodbo. Posledice so torej grozljive.
Keywords: živali, mučenje živali, zaščita živali, ekološka kriminaliteta, pravna ureditev, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.06.2017; Views: 2469; Downloads: 237
.pdf Full text (1,65 MB)

7.
Živalska policija : študija primera
Nastja Gregurič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je študija Živalske policije v Sloveniji; raziskovanje njene pozicije v zbiru vladnih in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varstva pravic živali, preučitev njenih pristojnosti in nalog, načina dela in organiziranosti ter nenazadnje njenega sodelovanja z ostalimi v zbiru omenjenih. Živalska policija deluje od leta 2013, pri čemer je v letošnjem letu prešla izpod okrilja Združenja Varnih hiš Nova Slovenije, pod okrilje Združenja za varstvo pravic živali, katerega predsednik je istoimenovani predsednik Živalske policije, Aldo-Goran Ninovski. Kljub temu, da Živalska policija nima nikakršnih pooblastil, pa je to pri njenem delovanju ne ovira, saj zaradi natančnega poznavanja zakonodaje in primernega pristopa, tako do kršiteljev, kot do dotičnih oseb v organizacijah in ustanovah, s katerimi sodelujejo, dobro, povsem zadovoljivo kljubuje mučiteljem živali, zato so pomisleki glede potrebe po ustanovitvi oddelka oziroma posebne enote v Policiji, ki bi se ukvarjala le s primeri mučenja živali, nekako odveč. Namreč, problem ni v pooblastilih, ki jih Živalska policija sploh nima, temveč v zakonodaji. Slednja namreč ni v koraku s časom in pravice živali ne varuje v zadostni meri. Problem se izraža pri nizkih zagroženih kaznih, ki niti nimajo pravega ustrahovalnega, preventivnega učinka. Tudi kar zadeva intrinzične vrednosti, torej vrednosti bitja samega po sebi, je živali v slovenski zakonodaji nimajo, oziroma se ta kaže zelo pomanjkljivo. Slednje so namreč v večini primerov obravnavane kot lastnina in v primeru mučenja kot poškodovanje ali dokončno uničenje le-te. Poudarek pa bi moral biti ravno v prizadejanih bolečinah in morebitnem uničenju življenja živali. Zato bi bil korak v pravi smeri storjen, če bi se spremenili zakoni, ki dotičejo varstvo pravic živali v Sloveniji. Predpogoj temu pa je nekako sprememba miselnosti ljudi in zavedanja vrednosti slehernega živega bitja, posledično pa pritisk in zahteve po spremembi zakonodaje s tega področja. Nenazadnje pa bi sprememba v miselnosti botrovala tudi k doslednejšemu prijavljanju mučenja živali, saj bi višji moralni standardi človeku ne dopuščali brezbrižnosti. Na spremembo miselnosti in na pogled na varstvo pravic živali pa skuša vplivati tudi Živalska policija s svojimi preventivnimi nalogami, kot so informiranje in izobraževanje ljudi v različnih ustanovah, tudi v vrtcih in šolah, saj je nenazadnje potrebno vzbuditi čut za živali že pri najmlajših.
Keywords: živali, pravice živali, mučenje živali, zaščita živali, živalska policija, pravna ureditev, diplomske naloge
Published in DKUM: 30.11.2016; Views: 3217; Downloads: 177
.pdf Full text (941,82 KB)

8.
Od najdenčkov do rejencev
Simona Simonič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Na družbenem polju reševanja socialnih vprašanj, kjer so bili zapuščeni otroci in sirote med najbolj potrebnimi pomoči, so jim sprva nudile pomoč dobrodelne organizacije ter premožni posamezniki s svojimi velikodušnimi prispevki. Šele kasneje v 2. polovici 18. stoletja je skrb za to ranljivo skupino otrok prevzela država in jim z ustanavljanjem dobrodelnih ustanov pomagala, po kasnejših dognanjih pa jim celo škodovala, saj so zaradi slabega ravnanja v najdenišnicah pomrli prenekateri otroci. Njihova smrt je bila v času zgražanja nad rojstvom nezakonskega otroka često zaželena, saj je mater rešila sramote, obenem pa je bilo eno siroče manj, ki bi moglo bremeniti deželni sklad. V času Avstro-Ogrske, pod vladavino cesarja Jožefa II. je bila na naših tleh osnovana najdenišnica, vendar se je skozi svoj obstoj nenehno spopadala z enormnimi stroški, kar je pripeljalo k njenemu koncu. Vsem otrokom, ki so začeli svojo življenje v vrtljivi napravi najdenišnice ali se kakorkoli znašli za njenimi zidovi, so nadeli pridevek najdenček. Od tod naprej so romali v rejniške družine, največkrat kmečke ter postali njeni hlapci in dekle. V precejšnji meri, vendar tudi s svetlimi izjemami, je bila življenjska pot rejencev trnova, kar je bila posledica rejniškega sistema, ki je bil skozi zgodovino svojega nastajanja zakonsko neurejen in kot tak podvržen izkoriščanju ter prevaram, ki pa so jo občutili nihče drug kakor ravno otroci.
Keywords: najdenček, najdenišnica v Ljubljani, rejništvo, zlorabe, nadzorniki, nezakonski otroci, pravna zaščita otrok, 2. polovica 18. stoletja
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1318; Downloads: 99
.pdf Full text (915,73 KB)

9.
Problematika mučenja živali v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študija
Katjuša Micevski, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Ljudem je dano ustvarjalno potovanje skozi čas, razmišljanje in odločanje o človeštvu in živalskih ter rastlinskih vrstah. S svojimi odločitvami temeljito posegamo in določamo pravice živali, ki jih imamo, pravno gledano, še vedno za predmet. Tak odnos do živali pa žal bistveno pripomore k povečani možnosti nehumanega ravnanja z živalmi, saj velikokrat dovoljuje pravno razlago v prid osebi, ki je obtožena mučenja živali. Prav tako v Sloveniji ne obstaja služba, ki bi delovala v okviru državne uprave in bi bila namenjena izključno izvajanju nadzora na podlagi zakonodaje o zaščiti živali, kar predstavlja težave pri ljudeh, ki ne vedo, na koga naj se obrnejo, če zaznajo tako kršitev. V diplomski nalogi smo preučili zakonodajo, ki pokriva področje mučenja živali v Sloveniji in statistiko prijav mučenja živali na podlagi podatkov, pridobljenih iz letnih poročil policije in statistike Živalske policije. Na podlagi opravljene analize ugotavljamo, da je v Sloveniji več služb, ki so odgovorne za nadzorstvo nad mučenjem živali, vendar nimajo ustreznih pooblastil za dejanske spremembe. Prav tako na podlagi pregleda statističnih podatkov ugotavljamo, da se število kršitev iz leta v leto neenakomerno dviga in spušča. Naš predlog na podlagi izsledkov je, da v Sloveniji potrebujemo službo, ki bo delovala znotraj državne uprave, ki bo imela pristojnosti in pooblastila na področju zaščite živali, prav tako pa pooblastilo za nadzorstvo nad že izdanimi odločbami. Predlagamo, da Živalska policija v Sloveniji deluje znotraj Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ker omenjeno ministrstvo skrbi za področje veterine in pod okriljem tega ministrstva deluje tudi Uprava Republika Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, s katero bi morala po našem mnenju Živalska policija tesno sodelovati. Prav tako menimo, da bi morali biti člani Živalske policije močno podkovani v znanju veterinarstva. Prepričani smo tudi, da bi se stanje na področju zaščite živali izboljšalo z informiranjem in osveščanjem družbe o problematiki mučenja živali.
Keywords: živali, mučenje živali, zaščita živali, pravna ureditev, živalska policija, redarji, lovski čuvaji, zavetišča za živali, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 2498; Downloads: 257
.pdf Full text (654,90 KB)

10.
VIKTIMOLOŠKI POGLED NA ŽRTVE TRGOVINE Z LJUDMI
Mirjana Školnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Problematika trgovine z ljudmi postaja vse bolj intenzivna in razpršena. S svojimi različnimi pojavnimi oblikami je vse bolj prepoznavna in izstopajoča; beračenje, prisilno delo in izkoriščanje dela so poleg prisilne prostitucije in drugih oblik spolne zlorabe ključni nameni trgovanja z ljudmi. Trgovanje se predvsem analizira v kontekstu preprečevanja organiziranega kriminala in nadzora migracij, potrebne pa bi bile obravnave s poudarkom na položaju žrtve in njene zaščite. Glavni prispevek viktimologije, znanosti o žrtvi in viktimoloških raziskav je ravno v tem, da se iščejo biološki, psihološki, socialni in situacijski faktorji in značilnosti posameznikov, ki so postali žrtev v specifični situaciji. Viktimogene predispozicije predstavljajo tiste karakteristične ali osebne lastnosti, ter okoliščine, ki določajo, da je posamezen subjekt bolj izpostavljen ali manj zaščiten od drugih, ter bolj podložen temu, da postane žrtev. Vsi, ki se srečujejo z žrtvami trgovine z ljudmi, si želijo, da bi lahko izluščili nek profil potencialnih in dejanskih žrtev, vendar pa lahko postane žrtev kdorkoli, ki se v določenem trenutku nahaja v tvegani situaciji, zaradi katere postane ranljiv( npr. izguba zaposlitve, eksistencialna ogroženost, naivnost in slepo zaupanje, želja po hitrem zaslužku,…). A vendarle obstajajo nekatere skupne značilnosti žrtev, prav tako pa tudi bolj rizične skupine oseb, to so predvsem otroci in ženske. Vse pogosteje pa se v vlogi žrtve pojavljajo tudi moški. Novejša viktimološka prizadevanja se usmerjajo predvsem v skrb in pomoč žrtvam različnih kaznivih dejanj, saj so raziskave pokazale, da policija in kazensko pravosodje žrtve vse prevečkrat zanemarjata. Žrtvam trgovine z ljudmi je potrebno nuditi ustrezno pomoč in asistenco, opredeljeno v nacionalnih zakonih in mednarodnih dokumentih, katerih obveznosti prevzema tudi Republika Slovenija. Vendar je pravna zaščita žrtve v večini držav pogojena s sodelovanjem žrtve z organi pregona. Žrtve trgovine z ljudmi so zaradi psihofizičnih posledic izkušnje ujetništva in nasilja v nevarnosti, da brez ustrezne celostne pomoči in dolgoročnih, dobro načrtovanih rešitev in možnosti izbire ponovno postanejo žrtve. Program reintegracije za žrtve pomeni prvi korak k njihovemu samostojnemu življenju brez nasilja, izkoriščanja in kršenja človekovih pravic.
Keywords: viktimologija, trgovina z ljudmi, žrtve trgovine z ljudmi, človekove pravice, pravna zaščita žrtve, (re)integracija
Published in DKUM: 24.07.2012; Views: 2445; Downloads: 321
.pdf Full text (582,72 KB)

Search done in 21.39 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica