| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 351
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Notranja pravna ureditev korporativne varnosti: primer Slovenske železnice
Patricija Bukovinski, 2021, master's thesis

Abstract: Slovenske železnice so skupina, sestavlja iz devetih podjetij : SŽ-Tovorni promet, d. o. o., SŽ-Potniški promet, d. o. o., SŽ-Infrastruktura, d. o. o., SŽ-VIT, d. o. o., SŽ-ŽGP, d. d., SŽ-ŽIP, d. o. o., Prometni institut Ljubljana, d. o. o., SŽ-Železniška tiskarna, d. d. in Fersped, d. o. o.. Del železniške infrastrukture je uvrščen na seznam nacionalne kritične infrastrukture. Družba se mora držati ogromno zakonov, nacionalnih predpisov, svojih notranjih aktov in predpisov ter po novem tudi ukrepov NIJZ v času COVID-19. V magistrskem delu smo predstavili ene izmed pomembnejših zakonov, ki pripomorejo Slovenskim železnicam h korporativni varnosti. V magistrskem delu nas je zanimalo ali je sistem notranje pravne ureditve korporativne varnosti Slovenskih železnic pretežno usklajen z veljavnimi predpisi Republike Slovenije in ali so ukrepi ob razglasitvi epidemije novega COVID-19 virusa vplivali na izvajanje korporativne varnosti Slovenskih železnic. Tako smo preučili bistvene elemente zakonov, ki se vežejo na varnost na železnici in, ki na kakršen koli način pripomorejo k večji varnosti na železnici in železniškem območju delovanja. V nalogi smo zajeli področja delovanja, ki se vežejo na korporativno varnost. Tako smo v magistrski nalogi zajeli področje varnosti železniškega prometa, notranjega reda na železnici, informacijske varnosti, varstva osebnih podatkov, analize tveganj, notranjega nadzora, fizične in osebne varnosti, požarne varnosti, signalnih naprav, sistema varnega upravljanja, družbene odgovornosti in službe za obrambne zadeve, zaščito in varnost, ki sodeluje z ostalimi organizacijami, ki pripomorejo k še večji varnosti na železnici. Glede na drugo zastavljeno hipotezo pa smo pregledali trenutno zakonodajo, vezano na COVID-19. V magistrski nalogi smo predstavili kako so se podjetja v skupini SŽ soočala v času krize med epidemijo in kakšne posledice je le ta prinesla za podjetja.
Keywords: magistrska dela, varnost, železnica, promet, COVID-19, pravna ureditev, korporativna varnost
Published: 07.04.2021; Views: 51; Downloads: 12
.pdf Full text (1,61 MB)

2.
Pravna ureditev bolniškega staleža in analiza podatkov med leti 2014-2018
Katja Oder, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Odsotnost z delovnega mesta predstavlja pereč socio-ekonomski problem. Sodeč po statističnih podatkih velikost problema v Sloveniji z leti postopno narašča, kar občutijo tako delodajalci, zaposleni kot tudi država sama. V diplomskem smo predstavili pravno ureditev bolniškega staleža in analizirali statistične podatke o bolniški odsotnosti med letoma 2014 in 2018. Metode: Za dosego postavljenih ciljev smo uporabili domačo in tujo relevantno literaturo. S pomočjo deskriptivne metode smo povzeli osnove pravne ureditve bolniškega staleža. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo statistične analize podatkov glede bolniške odsotnosti od leta 2014 do 2018. Rezultati: Ugotovili smo, da so mišično-skeletna obolenja najpogostejši vzrok izgubljenih koledarskih dni z delavnega mesta. Le-ta so odsotnost iz leta 2017 v leto 2018 povečala kar za slabe pol milijona dni in so letu 2018 v relativnem merilu pogosteje pred poškodbami ter zastrupitvami izven dela za kar tretjino. V primerjavi z boleznimi prebavil so kar 6-kratno pogostejše. V sklopu analize bolniškega staleža smo ugotovili, da skozi vsa vključena leta prednjači nega družinskega člana. Kot navajajo predhodne raziskave, smo tudi mi prišli do podobnih ugotovitev glede dviga bolniškega staleža. Natančneje, se je le-ta v zadnjih petih letih dvignil za 250.000 primerov. Razprava in sklep: Pričajoči podatki iz diplomskega dela potrjujejo že nekatere znane epidemiološke ugotovitve. Glede na trend naraščanja predlagamo uvedbo določenih preventivnih ukrepov s katerimi bi zmanjšali prevalenco mišično-skeletnih obolenj, prav tako pa optimizacijo javno-zdravstvenega sistema z namenom krajšanja čakalnih dob ter hitrejše rehabilitacije po bolezni oziroma poškodbi.
Keywords: Pravna ureditev, bolniška odsotnost, absentizem
Published: 09.03.2021; Views: 76; Downloads: 29
.pdf Full text (343,49 KB)

3.
Žvižgaštvo kot človekova pravica: razsežnosti svobode govora
Monika Kvac, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sta predstavljena pojma žvižgaštvo in svoboda govora. V prvem delu smo pojma predstavili, v osrednjem delu smo se pregledali pravno ureditev na področju žvižgaštva v Evropi, Sloveniji, Združenih državah Amerike in Rusiji, nalogo smo zaključili z analizo najbolj znanih primerov žvižgačev. Žvižgaštvo in svoboda govora sta pojma, ki sta med sabo zelo povezana, brez njiju pa ne moremo govoriti o sodobnih demokratičnih državah.
Keywords: žvižgaštvo, svoboda govora, pravna ureditev
Published: 04.11.2020; Views: 90; Downloads: 12
.pdf Full text (480,57 KB)

4.
Kriminološki in pravni vidiki možnosti za javno-zasebno partnerstvo na področju izvrševanja kazni zapora v Sloveniji
Bojan Tičar, Gorazd Meško, 2014, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je pregled kriminoloških in pravnih vidikov vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva na področju izvrševanja kazenskih sankcij. Metode: Raziskovalni pristop oziroma metode v prispevku so kombinacija pravnih metod jezikovne in teleološke razlage veljavne ureditve RS in EU v kombinaciji s pregledom kriminološko-penoloških del ter analizo in sintezo, ki je podana v razpravi na koncu prispevka. Pregled je narejen na podlagi komparativne analize penoloških študij o učinkih javno-zasebnega partnerstva glede izvrševanja kazni zapora in kvalitativne-pravne analize »de lege lata« slovenske zakonodaje, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. Ugotovitve: Javno-zasebno partnerstvo pomeni, da država ali lokalna skupnost sklene dolgoročno pogodbo za zagotavljanje blaga in storitev z zasebnim partnerjem, zasebni partner pa je odgovoren za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture, ki je za to potrebna. Javno-zasebno partnerstvo pri upravljanju zaporov v drugih državah s temi izkušnjami ne pomeni ravno poslabšanja zadev s kriminološkega in penološkega vidika, saj so rezultati študij na področju zasebnih zaporov različni. V Sloveniji je pravno okolje primerno za testno vzpostavitev javno-zasebnega instituta v praksi, vendar bo uspešnost tega pristopa razvidna šele v prihodnje, po pridobljenih prvih izkušnjah. Izvirnost/pomembnost prispevka: Članek s kombinacijo pravne, penološke in kriminološke analize in sinteze prispeva k prihodnjim razmišljanjem o možnostih reševanja problema prezasedenosti zaporov v Republiki Sloveniji. V članku je razdelana ena od možnih alternativ, to je vzpostavitev javno-zasebnega zapora. V primerjalnem pregledu so prikazane nekatere izkušnje v drugih državah in nekatere misli teoretikov s tega področja. Morda bo članek koristen v nadaljnjem razmišljanju o alternativnih rešitvah sedanje prezasedenosti zaporov v Sloveniji.
Keywords: javno-zasebno partnerstvo, zapori, zasebno zapori, kazenske sankcije, pravna ureditev, Slovenija
Published: 29.04.2020; Views: 157; Downloads: 11
.pdf Full text (359,49 KB)
This document has many files! More...

5.
Primerjava posledic fizičnega in psihičnega nasilja nad otroki
Eva Leskovar, 2020, master's thesis

Abstract: Nasilje nad otroki je prisotno že od nekdaj in predstavlja družbeno pogojen koncept, ki so ga oblikovali ljudje, zgodovina ter kultura. Predstavlja enega od glavnih problemov javnega zdravja in ni le težava posameznika ali posamezne družine ter je v današnji družbi pogostejše, kot si mislimo. Otroci so lahko žrtve fizičnega, spolnega in/ali psihičnega nasilja, zanemarjanja, vrstniškega nasilja, lahko pa so tudi priče nasilju med odraslimi, ki so pogosto njihovi starši. Vse oblike nasilja, ki jih otroci doživljajo, s seboj prinašajo dolgotrajne posledice, ki spremljajo otroka tudi v njegovi odrasli dobi. V magistrskem delu je poudarek predvsem na fizičnem in psihičnem nasilju nad otroki ter na primerjavi posledic teh dveh oblik nasilja. Psihično nasilje je najpogostejša oblika nasilja in je del vsakega nasilnega odnosa, tako odnosa starš–otrok kot med dvema odraslima osebama. Kljub temu je v današnji družbi psihično nasilje normalizirano, velja za manj hudo obliko nasilja in v primerjavi s fizičnim nasiljem ga je veliko težje zaznati, dokazati ter definirati njegove posledice, ki se lahko začnejo pojavljati šele kasneje, v odrasli dobi. Vsako trpinčenje otrok, ne glede na obliko nasilja, ki ga otrok doživlja, pa je povezano z resnimi težavami internalizacije in eksternalizacije, depresijo, samouničevalnim vedenjem, antisocialnim vedenjem, anksioznimi motnjami, agresijo, motnjami hranjenja, napadi panike, nespečnostjo, občutki sramu in krivde, zlorabo alkohola in prepovedanih drog, nerazvitostjo v izobraževanju in neprimernim spolnim vedenjem. Biti žrtev ali priča nasilju prav tako povečuje verjetnost za žaljivo, nasilno vedenje, partnersko nasilje in kriminalizacijo v odrasli dobi. Pri vseh oblikah nasilja gre za zlorabo moči in kakršno koli nasilje je nedopustno, saj povzroča psihološko, socialno in materialno škodo tako individualno kot tudi celotni družbi.
Keywords: nasilje, nasilje nad otroki, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, posledice, pravna ureditev, magistrska dela
Published: 02.03.2020; Views: 397; Downloads: 108
.pdf Full text (567,98 KB)

6.
Pravica in obveznost delavca do izobraževanja
Lara Makoter, 2019, master's thesis

Abstract: Ena izmed temeljnih človekovih pravic – pravica do izobraževanja, ima poleg splošnega družbenega razvoja vse večji pomen tudi na področju delovnega prava. Delavci morajo biti ustrezno izobraženi, da lahko sledijo vsem spremembam (napredek tehnologije, digitalizacija) in tako pripomorejo k produktivnosti in konkurenčnosti delodajalca. Iz pravice do izobraževanja, kot splošne človekove pravice, ki je določena v mednarodnih aktih, zagotovljena pa je tudi z Ustavo Republike Slovenije, izhaja tudi pravica delavca do izobraževanja. Na nacionalni ravni je ta urejena v Zakonu o delovnih razmerjih (za javne uslužbence v Zakonu o javnih uslužbencih), ki pa izobraževanje delavcev opredeljuje tudi kot dolžnost in ne samo pravico. Ob le dveh členih v ZDR-1, pa ostaja glede izobraževanja delavcev odprtih več vprašanj, kot so npr.: kako daleč sega dolžnost delodajalca, da delavca napoti na izobraževanje, kako je z vštevanjem v delovni čas, katere so bistvene sestavine pogodbe o izobraževanju. Izobraževanje delavca je lahko podrobneje urejeno v kolektivnih pogodbah, a te po večini le povzemajo, oziroma v manjši meri dopolnjujejo zakonske določbe. Vse kar ni urejeno v zakonu ali kolektivni pogodbi, pa je prepuščeno dogovoru med strankama. Delavec in delodajalec v praksi skleneta posebno pogodbo o izobraževanju predvsem, kadar je izobraževanje v interesu delodajalca, saj z njo podrobneje določita pravice in obveznosti, ki izhajajo iz izobraževanja, medtem, ko je na usposabljanje in izpopolnjevanje delavec pogosto napoten z enostranskim aktom delodajalca. Do razlik v pravicah in dolžnostih iz pogodbe o izobraževanju pa prihaja tudi glede na to, v čigavem interesu je izobraževanje.
Keywords: izobraževanje, pravna ureditev, odsotnost iz dela, kolektivna pogodba, pogodba o izobraževanju
Published: 08.01.2020; Views: 480; Downloads: 92
.pdf Full text (806,39 KB)

7.
Brezpilotni zrakoplovi
Niko Veit, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: Brezpilotni zrakoplovi so se začeli pojavljati na prelomu 19. in 20. stoletja. Sprva so jih razvili in uporabljali predvsem v vojaške namene, v zadnjem času pa vse več tudi v civilne. V diplomski nalogi želimo ugotoviti, ali lahko v bližnji prihodnosti dejansko pričakujemo dostavljanje dobrin z brezpilotniki. V nalogi smo se poslužili kvalitativne raziskave dokumentov in primerjalne metode za preučevanje raznolikosti, s katero smo primerjali predvsem tradicionalne načine dostavljanja in dostavljanje z brezpilotniki. Poudarjamo pomembnost pravne ureditve tega področja. Ker je letalstvo dejavnost, ki ne pozna državnih meja, je zakonodaja s tega področja izredno kompleksna. Dostava z brezpilotniki ima svoje prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti. Njena najpomembnejša prednost je cenovna ugodnost, kar potrjujejo v stroškovnih analizah. Pomembna prednost je tudi enostavno dostopanje do odročnih krajev, kar se je ničkolikokrat potrdilo tudi v praksi. S tovrstnim dostavnim načinom lahko nenazadnje tudi zmanjšamo emisije ogljikovega dioksida. Seveda pa moramo omeniti tudi številne slabosti tovrstne dostave. Globalna ureditev tega področja, vključno s standardi, še zdaleč ni ustrezno urejena in vsekakor potrebuje izboljšave. Morda največja slabost pa je mnenje javnosti, saj se pojavljajo pomembna vprašanja v zvezi z varovanjem zasebnosti ter svetlobnim in zvočnim onesnaževanjem. Problematiki sta za širšo javnost izjemno pomembni in lahko odločilno opredeljujeta, ali bo v prihodnosti dejansko potekala dostava dobrin z BPZ na potrošnikov prag.
Keywords: brezpilotniki, dostavljanje, pravna ureditev, stroškovna ugodnost, varovanje zasebnosti.
Published: 07.01.2020; Views: 494; Downloads: 59
.pdf Full text (1,69 MB)

8.
Prisilna sredstva proti množici - primerjalno pravna ureditev
Tomaž Podobnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom »Prisilna sredstva proti množici- Primerjalno pravna ureditev« sem analiziral pravno ureditev prisilnih sredstev v Republiki Sloveniji ter osnovna načela, ki jih policisti morajo spoštovati pri uporabi prisilnih sredstev. V nadaljevanju sem opredelil vsa prisilna sredstva, ki jih slovenska policija sme uporabiti proti množici. Pri tem sem podrobneje opisal, kako ta prisilna sredstva ureja zakon, način uporabe določenega prisilnega sredstva in kako posamezno sredstvo deluje na osebe proti katerim se ga uporabi, ter kdo ima pravico in je pooblaščen, da odredi uporabo posamezna sredstva. V diplomskem delu sem podrobneje predstavil tudi posebno policijsko enoto, ki sodeluje pri vzdrževanju javnega reda na demonstracijah ter protestnih shodih. Pri tem sem opisal pravno podlago za ustanovitev enote ter sestavo enote. Pozornost sem usmeril tudi na usposabljanje te enote ter na njen poseben način kadrovanja. V diplomskem delu sem pozornost usmeril tudi na prav poseben fenomen psihologije množice. Delovanje množice ter način postopanja proti množici sta prav gotovo za policijo dve znanji, ki imata ključen pomen za uspešno nadzorovanje množice. V diplomskem delu sem predstavil nekaj definicij množic ter opredelil oblike množic, način delovanja množice ter njene lastnosti. Bistvo diplomskega dela je primerjava pravnih ureditev prisilnih sredstev proti množici s tujimi državami. Pravno ureditev prisilnih sredstev proti množici v Republiki Sloveniji sem primerjal še s tremi evropskimi državami – Republiko Hrvaško, Republiko Avstrijo ter Francosko Republiko. Pri tujih ureditvah sem iskal podobnosti s slovensko ureditvijo, še posebej pa sem pozornost posvečal razlikam na katere sem naletel med pregledom tujih zakonodaj. Na koncu diplome sledi še pregled policijske analize o aktivnostih policije na protestnih shodih leta 2012. V tem delu sem preučil uporabo prisilnih sredstev, poseben poudarek pa sem namenil prisilnim sredstvom proti množici. Pri tem me je predvsem zanimalo, kolikokrat je v omenjenem letu slovenska policija uporabila prisilna sredstva proti množici ter ali je bila njihova uporaba zakonita in strokovna.
Keywords: policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva, pravna ureditev, diplomske naloge
Published: 22.08.2019; Views: 877; Downloads: 67
.pdf Full text (1,24 MB)

9.
Pravna ureditev in uporaba psov v zasebno varnostnih družbah v Evropi in Sloveniji
Marko Vrhovnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V Evropi je v družbah za zasebno varovanje mogoče zaznati večjo uporabo službenih psov pri varovanju. V številnih evropskih državah v zasebno varnostnih družbah uporabljajo pse pri varovanju objektov kritične infrastrukture, gospodarskih objektov, letališč, pristanišč, železniških postaj, vhodov v določene objekte, trgovske centre, pri varovanju oseb in mestnih patruljah, kjer nadomeščajo policijo in intervencije. V diplomskem delu je zajetih 34 držav v Evropi. Psi se po zakonu ne smejo uporabljati le v štirih državah. Zasebni varnostniki v kar 13 državah niso dolžni slediti specializiranemu in obveznemu usposabljanju, da bi lahko uporabljali pse za opravljanje storitev zasebnega varovanja. Psi so namenjeni predvsem za odvračanje kaznivih dejanj ter za zaznavanje in odkrivanje oseb in snovi. Kurativno pa lahko le v redkih državah delujejo kot obrambni psi. Psi v družbah za zasebno varovanje se v grobem delijo na: pse za zaznavanje prisotnosti oseb, pse za zaznavanje prisotnosti snovi in obrambne pse. Splošno je znano, da je prisotnost psa in pasjega laježa že dovolj, da si oseba ne izbere te lokacije za tatvino, vandalizem, rop ali kakšno drugo kaznivo dejanje. Tako imajo psi za varovanje pomemben odvračalni učinek. V Sloveniji se po zakonu lahko uporabljata prva dva tipa psov. V Sloveniji je bil marca leta 2011 sprejet zakon, ki družbam za zasebno varovanje omogoča uporabo službenega psa. Do zdaj se ni še nobena družba odločila za njihovo uporabo. Menimo, da sta zakonodaja in program šolanja psov in vodnikov primerna in dobra. Izkazalo se je, da zasebno varnostne družbe v Sloveniji ne vidijo potreb po uveljavitvi uporabe službenih psov v svoje varovanje, ne želijo imeti težav, tveganj, dodatnega dela, ki jih uporaba psov prinese. Primerna predstavitev in razprava o učinkih varovanja s psi zagotovo puščata še veliko prostora.
Keywords: diplomske naloge, zasebno varnostne družbe, uporaba psov, pravna ureditev
Published: 14.01.2019; Views: 446; Downloads: 24
.pdf Full text (944,64 KB)

10.
Delež poneverb in prepoznavanje zaščitnih elementov valute evroobmočja
Blanka Lorenčič, 2018, master's thesis

Abstract: Raziskava magistrskega dela se nanaša na analiziranje stopnje ponarejenega denarja v obtoku ter na prepoznavanje zaščitnih elementov evra. Ponarejanje denarja je tema, ki jo pogosto zasledimo na televiziji, v filmih in zgodovinskih zapisih, a le redko v resničnem življenju, kljub temu pa v vsaki državi obstajajo pravne omejitve za reproduciranje slik bankovcev. Ponarejanje valute je kaznivo dejanje, Ženevska konvencija o preprečevanju ponarejanja denarja pa določa pravila za učinkovito preprečevanje, pregon in kaznovanje kaznivega dejanja ponarejanja denarja. Vsi bankovci imajo vrsto zaščitnih elementov, ki jih ščitijo pred ponarejanjem. Te elemente je, predvsem zaradi moderne tehnologije, vedno težje razvozlati in ponarediti. Bankovce je mogoče enostavno preveriti z metodo »otip-pogled-nagib«. Temeljni problem ponarejanja denarja je, da lahko ima negativen učinek na gospodarstvo, in sicer lahko zaradi povečane zaloge denarja v obtoku povzroči inflacijo, povzroča izgubo zaupanja v valuto in zmanjšuje vrednost realnega denarja. Prav tako močno prizadene posameznike in podjetja, ki sprejmejo ponarejene bankovce, saj zanje nikjer ni mogoče dobiti povračila škode. Za namen razumevanja naštetih dejavnikov je nastalo več teoretičnih študij in modelov ponarejanja denarja. Predstavili smo več teoretičnih modelov ponarejanja denarja, ki predvidevajo, zakaj prihaja do ponarejanja in kakšne so ekonomske koristi ali posledice poneverb za ponarejevalce, preiskovalce in potrošnike. Najobširneje preučevani modeli so t.i. modeli parcialnega in splošnega ravnovesja. Za modele parcialnega ravnovesja je značilno, da ustvarjanje denarja ni eksplicitno modelirano, ampak je odvisno tudi od drugih zunanjih dejavnikov in da povpraševanje po denarju ni odvisno od odnosov akterjev v modelu. Za modele splošnega ravnovesja je značilno, da je ustvarjanje denarja eksplicitno modelirano in da je povpraševanje po denarju odvisno od odnosov med akterji v modelu. Model splošnega ravnovesja predpostavlja, da ponarejanje zmanjšuje obseg transakcij, saj so prodajalci v dvomih, ali bodo prejeli ponarejen denar. To vodi v zmanjšanje produktivnosti in transakcij. Politike proti ponarejanju lahko te učinke preprečijo z blaženjem nevarnosti ponarejanja denarja. V empiričnem delu magistrske naloge smo preverjali delež pristnih in ponarejenih evrobankovcev v obtoku ter prepoznavanje ponarejenega 20-evrskega bankovca in zaščitnih elementov le-tega. Glede na podatke o količini evrobankovcev v obtoku v EU od leta 2007 do leta 2016 smo ugotovili, da je bilo v tem obdobju v obtoku 1.764.601.434 evrobankovcev. Po podatkih o številu ponarejenih evrobankovcev v EU je bilo od leta 2007 do leta 2016 ugotovljenih 7.066.000 ponarejenih evrobankovcev. To pomeni, da je delež ponarejenih bankovcev v obtoku v obdobju od leta 2007 do 2016 v EU znašal 0,4 %, kar vrednostno predstavlja približno 410 milijonov evrov. Glede na statistične podatke o prepoznavanju ponarejenega 20-evrskega bankovca, ki smo jih pridobili z izvedeno anketo, smo ugotovili, da je 61,5 % oziroma 75 od 122 respondentov izbralo napačen oziroma neponarejen bankovec (izbrali so pristen bankovec namesto ponarejenega).
Keywords: bankovci, ponarejanje, tok denarja, pravna ureditev, zaščitni elementi, teoretični modeli, vplivi na gospodarstvo.
Published: 21.11.2018; Views: 383; Downloads: 58
.pdf Full text (1,66 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica