1. Spregled pravne osebnosti v primerjalnem pravu ureditev v common law sistemu ter v avstriji, črni gori, nemčiji, na hrvaškem, italiji, franciji, sloveniji in srbiji : ureditev v Common law sistemu ter v Avstriji, Črni gori, Nemčiji, na Hrvaškem, Italiji, Franciji, Sloveniji in SrbijiMiodrag Popović, 2025, master's thesis Abstract: V tej magistrski nalogi je obravnavan institut spregleda pravne osebnosti kot izjema od načela ločenosti družbe in njenih članov. Čeprav pravna osebnost družbe omogoča članom zaščito pred osebno odgovornostjo za obveznosti družbe, lahko ta zaščita vodi v zlorabe, ki škodujejo upnikom. Zato številni pravni sistemi v določenih okoliščinah dovoljujejo spregled te ločnice in uveljavitev osebne odgovornosti članov za obveznosti družbe. Magistrska naloga analizira spregled v različnih pravnih sistemih, pri čemer se osredotoča na Združeno kraljestvo, Združene države Amerike, Nemčijo, Avstrijo, Francijo, Italijo, Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Črno goro. V nalogi so obravnavani kriteriji, ki jih sodišča uporabljajo pri odločanju o odgovornosti članov družbe, kot so podkapitalizacija, mešanje premoženja in zloraba pravne osebnosti. S primerjalnopravno metodo so predstavljene razlike in podobnosti med pristopi držav ter vpliv sodne prakse na razvoj tega instituta. Cilj naloge je prikazati, kako se pravni sistemi odzivajo na izzive korporacijskega prava in kako lahko učinkovito varujejo upnike pred zlorabami pravne osebnosti kapitalskih družb.
Keywords: Osebna odgovornost, varstvo upnikov, pravna osebnost, ločenost premoženja, tuja ureditev.
Published in DKUM: 03.09.2025; Views: 0; Downloads: 26
 Full text (1,06 MB) |
2. Zaščita delavcev v zvezi z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju : magistrsko deloAsja Lešnik, 2025, master's thesis Abstract: Umetna inteligenca čedalje bolj posega v vse faze delovnega razmerja, od njegovega nastanka do prenehanja, pri čemer delodajalcem omogoča avtomatizirano dodeljevanje nalog, spremljanje dela, izvajanje nadzora nad delom in celo odločanje o napredovanjih ali odpuščanju delavcev. Takšna avtomatizacija prinaša številne prednosti, kot so večja učinkovitost, nižji stroški in optimizacija delovnih procesov, hkrati pa odpira številna tveganja, ki segajo na področje preprečevanja diskriminacije, varstva osebnih podatkov in zasebnosti delavcev, varnosti in zdravja pri delu in vprašanje odgovornosti za škodo.
V magistrski nalogi sem si postavila vprašanje, ali trenutna pravna ureditev zagotavlja ustrezno zaščito delavcev pred tveganji, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence v delovnem okolju. Analizirala sem mednarodne pravne vire (Okvirna konvencija o umetni inteligenci in človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi), pravne vire EU (Akt o umetni inteligenci, Direktiva o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, Direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v EU, GDPR in Listina EU o temeljnih pravicah) ter nacionalne pravne vire (URS, ZDR-1, ZVZD-1 in ZVOP-2), ki naslavljajo problematiko uporabe umetne inteligence v delovnem okolju.
Ugotovila sem, da določene mehanizme, ki naslavljajo tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence v delovnih razmerjih, lahko najdemo že v obstoječem pravnem okviru, vendar pa nobeden izmed naštetih pravnih virov problematike uporabe umetne inteligence v delovnem okolju ne ureja celovito.
Trenutna pravna ureditev ne zagotavlja zadostne zaščite delavcev pred tveganji, povezanimi z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju, zaradi česar je potrebna dopolnitev obstoječih predpisov oziroma sprejetje specialnih predpisov, ki bodo posebej naslovili tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju.
Umetna inteligenca bo namreč v prihodnosti igrala še pomembnejšo vlogo v delovnem pravu, zato je ključnega pomena, da se pravo pravočasno prilagodi novim izzivom, ki jih umetna inteligenca prinaša.
Keywords: umetna inteligenca, algoritemsko upravljanje, avtomatizacija delovnih procesov, diskriminacija, varstvo osebnih podatkov, varstvo zasebnosti, varnost in zdravje pri delu, odgovornost, zaščita delavcev, pravna ureditev
Published in DKUM: 16.05.2025; Views: 0; Downloads: 128
Full text (813,59 KB) |
3. Gospodarski kriminal in računovodjeMartina Kotnik, 2024, master's thesis Abstract: Stopnja gospodarskega kriminala je vsako leto višja, saj se razvijajo nove tehnologije in pojavljajo številne globalne in regionalne geopolitične krize. Storilci gospodarskih kaznivih dejanj kažejo nova znanja, postajajo spretnejši v izkoriščanju priložnosti, prizadevajo več žrtev, kot kadarkoli prej ter znajo vzpostaviti večjo ''navidezno distanco'' med njimi in kriminalnimi dejanji. Računovodski poklic velja za enega najbolj zaupanja vrednih poklicev in ima ključno vlogo pri preprečevanju gospodarskih kaznivih dejanj. Kljub temu pa smo priča številnim gospodarskim prevaram, ki so jih zagrešili ravno računovodje.
V raziskavi smo preverjali kakšno vlogo imajo računovodje pri preprečevanju in odkrivanju gospodarskih kaznivih dejanj, ter ali se na znake, ki nakazujejo na možno gospodarsko kaznivo dejanje, vedno odzovejo in ga poskušajo preprečiti oz. ga prijavijo. Zanimajo nas tudi razlogi, ki vodijo računovodje v zagrešitev takšnih kaznivih dejanj, ter kako pogosto se računovodje v praksi srečujejo z različnimi oblikami le teh.
Uvodnemu delu sledi pregled literature s področja gospodarskega kriminala in teorije računovodstva, napravili pa tudi primerjalno analizo pravne ureditve gospodarskega kriminala v Sloveniji, Nemčiji in Veliki Britaniji, preverili pa smo tudi trenutno ureditev in smernice na področju pravne ureditve gospodarskega kriminala v Evropski Uniji.
V empiričnem delu smo z anketo respondente povprašali kako pogosto se pri svojem delu srečujejo z gospodarskim kriminalom in o razlogih in motivih za storitev gospodarskega kriminalnega dejanja. Z analizo rezultatov raziskave smo preverili hipoteze.
Keywords: Gospodarska kazniva dejanja, računovodje, pravna ureditev, forenzično računovodstvo, prevara
Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 63
Full text (3,21 MB) |
4. Primerjalna analiza regulacije prostitucije v izbranih državah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTea Okorn, 2024, undergraduate thesis Abstract: Prostitucija ostaja izjemno kontroverzna tema v politiki mnogih držav, ker zahteva ustrezno regulacijo, ki spoštuje pravice in temeljne svoboščine oseb, povezanih s prostitucijo. Izvedena je bila primerjalna analiza regulacije prostitucije v šestih državah, in sicer v ZDA, Belgiji, Sloveniji ter na Švedskem, Nizozemskem in Kitajskem. Analiza je temeljila na šestih merilih: pravna ureditev prostitucije in kazenske sankcije, model prostitucije, pogoji za opravljanje prostitucije, socialne in zdravstvene storitve, stigmatizacija ter vloga rdečih četrti. S pomočjo primerjalne metode so bile ugotovljene podobnosti in razlike med njimi ter ugotovitve predstavljene v obliki tabele. Ugotovljeno je bilo, da države z reguliranim pristopom, kot so ZDA, (predvsem okrožje Nevada) in Nizozemska, dosegajo boljše rezultate glede zdravja in varnosti spolnih delavcev. Nasprotno pa kriminalizacija in delna dekriminalizacija pogosto vodita k večjemu tveganju za zlorabe in otežujeta dostop do življenjskih potrebščin. Švedski model, ki je usmerjen v zmanjšanje povpraševanja po prostituciji, kaže na upad števila storitev, vendar ne zagotavlja izboljšanja pravic spolnih delavcev. Slovenija se nahaja v okolju, kjer je prostitucija dekriminalizirana, vendar ostaja neregulirana. Značilna je zmerna stopnja stigmatizacije marginaliziranih skupin, hkrati pa so socialne in zdravstvene storitve omejene. Pomen mehanizmov za nudenje pomoči spolnim delavcem se zmanjšuje zaradi nejasnosti v delovanju prostitucije. Naloga zaključuje z ugotovitvijo, da ni enotnega pristopa, ki bi bil univerzalno uspešen, temveč je učinkovitost regulacije prostitucije odvisna od politik držav in družbene sprejemljivosti. Vsaka država mora prilagoditi svojo strategijo glede na specifične socialne, kulturne in pravne pogoje, da bi dosegla optimalne rezultate pri zaščiti pravic spolnih delavcev in obvladovanju prostitucije.
Keywords: pravna ureditev, regulacija, primerjalna analiza, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.09.2024; Views: 61; Downloads: 47
Full text (948,79 KB) |
5. |
6. |
7. Poročanje in delo revizijskih komisij nadzornega svetaPolona Lešnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Organi v delniških družbah se delijo glede na pravni položaj na organ, ki oblikuje voljo družbe, organ vodenja in nadzorni organ. Razvila sta se dva sistema upravljanja podjetij, in sicer enotirni in dvotirni, ki se razlikujeta v tem, da se je v dvotirnem sistemu oblikoval poseben organ za nadzor, nadzorni svet. V enotirnem sistemu pa je nadzor funkcija, ki jo vrši upravni odbor.
Nadzorni svet izvršuje funkcijo nadzora v delniški družbi in je sestavljen iz najmanj treh članov, ki jih izvoli skupščina. Sestajajo se vsaj enkrat v četrtletju, za potrditev sklepa mora biti prisotna vsaj polovica članov, vsak izmed članov ima en glas. Glavna funkcija, ki jo nadzorni svet upravlja, je nadzor nad delovanjem uprave gospodarske družbe, imenovanje in odpoklic članov uprave in razreševanje nasprotujočih si interesov med upravo in delničarji. ZGD-1 omogoča nadzornemu svetu, da imenuje eno ali več komisij, ki med drugim pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta. Te komisije so lahko na primer revizijska komisija, komisija za imenovanja in komisija za prejemke. Glede na potrebe podjetja pa lahko nadzorni svet oblikuje tudi druge.
Revizijska komisija je sestavljena iz vsaj treh neodvisnih članov; vsaj eden izmed njih mora biti neodvisen strokovnjak, usposobljen za računovodstvo ali revizijo. Člani revizijske komisije spremljajo proces računovodskega poročanja, zunanje revizije računovodskih izkazov, upravljanje tveganja in sistema notranjih kontrol, notranjo revizijo in skladnost poslovanja z zakonodajo. Revizijska komisija je odgovorna nadzornemu svetu, saj opravlja delo na njegovo zahtevo. Ustanovitev revizijske komisije prispeva k izboljšanju komunikacije, povečanju objektivnosti, izboljšanju položaja revizijske stroke s pomočjo ustreznih revizijskih vprašanj in h krepitvi nadzornega sveta.
Keywords: nadzorni svet, revizijska komisija, pravna ureditev, ZGD-1.
Published in DKUM: 14.04.2022; Views: 735; Downloads: 146
Full text (1,20 MB) |
8. Davčno-Pravna ureditev kriptovalutAljaž Petrovič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Kriptovalute so popularna tema, za katero še zdaj nimamo vseh odgovorov glede na njihovo davčno-pravno ureditev tako v Sloveniji kot drugje po svetu. Pomanjkanje enotne definicije kriptovalut državam oteži umestitev kriptovalut v njihovo obstoječo zakonodajo in posledično njihovo davčno obravnavo. Države so tako prepuščene same sebi, da uspešno obdavčijo dobičke iz kriptovalut. Nekatere države se zgledujejo po drugih, naprednejših državah in tako samo prenesejo njihovo obravnavo v svojo zakonodajo. Imamo pa tudi države, ki so se lotile davčne obravnave kriptovalut na svoj način. Ena izmed teh držav je tudi Slovenija. Tako imamo v praksi različne davčno-pravne ureditve kriptovalut v državah, ki so posledično zanimive za medsebojno primerjavo. Mi smo te primerjave v delu tudi predstavili.
Keywords: kriptovalute, davčna obravnava kriptovalut, pravna ureditev kriptovalut, izboljšave davčno-pravne ureditve kriptovalut v RS.
Published in DKUM: 08.11.2021; Views: 990; Downloads: 157
Full text (670,33 KB) |
9. Pregled kriminalitete zoper okolje, prostor in naravne dobrine : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloBlaž Zupančič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Onesnaževanje in uničevanje okolja predstavljata enega izmed glavnih problemov sodobne družbe, ker tovrstna dejanja škodujejo človeštvu so ta zakonsko prepovedana. Pri dejanjih obremenjevanja in uničevanja okolja pričnemo govoriti o ekološki kriminaliteti, katera obsega vsakršno dejanje ogrožanja in obremenjevanja okolja in je kot tako prepovedano s kazensko zakonodajo. Posebnost tovrstne kriminalitete predstavlja zapletenost in dolgotrajnost pri preiskovanju tovrstnih kaznivih dejanj in predstavljajo eno izmed najbolj razvijajočih in najzapletenejših vrst kriminalitete v svetu. Področje ekološke kriminalitete predstavlja polje zanimanja najrazličnejših znanstvenih ved, saj je pri razumevanju le te potrebno ohranjati multidisciplinaren, interdisciplinaren in transdisciplinaren pogled. Ekološka kriminaliteta predstavlja predmet preučevanja ekološke kriminologije, družboslovne vede, katera preučuje oblike ogrožanja okolja, okoljevarstveno zakonodajo ter okoljevarstvene ukrepe. Varovanje okolja je najuspešnejše ob zaščiti okolja s celovitimi ukrepi varovanja pri katerih največjo vlogo igra pravno varstvo okolja. V Sloveniji pravno varstvo okolja predstavljajo zakonski ter podzakonski pravni akti, med katerimi glavno vlogo igra Kazenski zakonik, v katerem so zajeta kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Zakonodajalec v Sloveniji skrb za odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje kaznivih dejanj nalaga policiji, tožilstvu, preiskovalnemu sodniku, redarstvu ter Inšpektoratu za okolje in prostor. Policija pri svojem delu odkriva, preiskuje ter evidentira kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Vsako leto slovenska policija objavi uradno statistiko evidentiranih kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine v kateri so zajete vse značilnosti tovrstnih kaznivih dejanj. Pregled uradne statistike policije za obdobje 20 let, med letoma 2001 in 2020, je pokazal da se trend evidentiranih kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine v Sloveniji povečuje, saj vsako leto evidentira vedno več tovrstnih kaznivih dejanj.
Keywords: kriminaliteta, okoljska kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, preiskovanje, policijsko delo, pravna ureditev, statistični pregledi, diplomske naloge
Published in DKUM: 02.11.2021; Views: 993; Downloads: 111
Full text (680,28 KB) |
10. Ekonomskopravna analiza pravne ureditve finančnih instrumentov : magistrsko deloAna Novak, 2021, master's thesis Abstract: Finančni sistemi so pomemben element sodobnega gospodarstva. Oba omenjena pojma, finančni sistemi in gospodarstvo, predstavljata obširna področja, ki se danes hitro razvijajo. Hitri razvoj, poleg nove tehnologije in novih pojavov, prinaša tudi vse večjo globalizacijo in več vključenih subjektov. Da bi vse našteto delovalo v čim manjšem kaosu, je potrebna ustrezna regulacija. Na področju Evropske unije se regulacija izvaja s pomočjo pravnih aktov. Ti se med seboj razlikujejo po vsebini in uporabi. Z omenjenimi pravnimi akti tako vplivamo na zmanjšanje morebitnih tveganj, nesreč in zagotavljamo večjo sinhronost delovanja in odnosov. Med številnimi področji, ki jih pravni akti urejajo, so tudi finančni instrumenti in poslovanje z njimi. Finančni instrumenti so pomemben element finančnih sistemov, saj omogočajo poslovanje na finančnih trgih ter pri tem vplivajo na ekonomijo in gospodarstvo.
V magistrskem delu je obravnavano področje pravne ureditve finančnih instrumentov, pri čemer se obravnavata tako evropska kot tudi slovenska pravna ureditev. Obravnavani pravni akti tako urejajo predvsem ureditev pogojev vrednostnih papirjev, ustrezno objavljanje in razkrivanje informacij v zvezi z vrednostnimi papirji, regulacijo kriterijev za ustanovitev in delovanje finančnih institucij na območju Republike Slovenije ter slovenskih finančnih institucij izven Republike Slovenije, upravljanje in določevanje pravil poslovanja različnih finančnih trgov ter pravila delovanja Agencije za trg vrednostnih papirjev. Glede na obravnavo evropskih in slovenskih aktov, ki regulirajo področje finančnih instrumentov, smo predvidevali, da slovenski pravni akti prevzemajo vsebino evropskih pravnih aktov. Ugotovljeno je, da predvidevano velja, saj je Republika Slovenija kot država članica Evropske unije dolžna sprejemati in spoštovati evropsko pravo.
Keywords: finančni instrumenti, finančni sistemi, finančni trgi, pravna ureditev, ekonomskopravna analiza, magistrska dela
Published in DKUM: 29.09.2021; Views: 987; Downloads: 113
Full text (1006,55 KB) |
