1. |
2. Prisilna sredstva proti množici - primerjalno pravna ureditev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTomaž Podobnik, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom »Prisilna sredstva proti množici- Primerjalno pravna ureditev« sem analiziral pravno ureditev prisilnih sredstev v Republiki Sloveniji ter osnovna načela, ki jih policisti morajo spoštovati pri uporabi prisilnih sredstev. V nadaljevanju sem opredelil vsa prisilna sredstva, ki jih slovenska policija sme uporabiti proti množici. Pri tem sem podrobneje opisal, kako ta prisilna sredstva ureja zakon, način uporabe določenega prisilnega sredstva in kako posamezno sredstvo deluje na osebe proti katerim se ga uporabi, ter kdo ima pravico in je pooblaščen, da odredi uporabo posamezna sredstva. V diplomskem delu sem podrobneje predstavil tudi posebno policijsko enoto, ki sodeluje pri vzdrževanju javnega reda na demonstracijah ter protestnih shodih. Pri tem sem opisal pravno podlago za ustanovitev enote ter sestavo enote. Pozornost sem usmeril tudi na usposabljanje te enote ter na njen poseben način kadrovanja. V diplomskem delu sem pozornost usmeril tudi na prav poseben fenomen psihologije množice. Delovanje množice ter način postopanja proti množici sta prav gotovo za policijo dve znanji, ki imata ključen pomen za uspešno nadzorovanje množice. V diplomskem delu sem predstavil nekaj definicij množic ter opredelil oblike množic, način delovanja množice ter njene lastnosti. Bistvo diplomskega dela je primerjava pravnih ureditev prisilnih sredstev proti množici s tujimi državami. Pravno ureditev prisilnih sredstev proti množici v Republiki Sloveniji sem primerjal še s tremi evropskimi državami – Republiko Hrvaško, Republiko Avstrijo ter Francosko Republiko. Pri tujih ureditvah sem iskal podobnosti s slovensko ureditvijo, še posebej pa sem pozornost posvečal razlikam na katere sem naletel med pregledom tujih zakonodaj. Na koncu diplome sledi še pregled policijske analize o aktivnostih policije na protestnih shodih leta 2012. V tem delu sem preučil uporabo prisilnih sredstev, poseben poudarek pa sem namenil prisilnim sredstvom proti množici. Pri tem me je predvsem zanimalo, kolikokrat je v omenjenem letu slovenska policija uporabila prisilna sredstva proti množici ter ali je bila njihova uporaba zakonita in strokovna.
Keywords: policija, policijska pooblastila, prisilna sredstva, pravna ureditev, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.08.2019; Views: 1789; Downloads: 161
 Full text (1,24 MB) |
3. Bistvene kršitve določb kazenskega postopkaRima Salman, 2018, undergraduate thesis Abstract: Kazenski postopek je sinonim za kazensko procesno pravo. pijem kazenskega procesnega prava na nek način enačimo, a vendar sta različna, saj je kazenski postopek objekt normiranja kazenskega procesnega prava.
Kazensko procesno pravo je sistem pravnih norm, ki določa subjekte kazenskega prava, pravice, dolžnosti in procesna dejanja. namen tega je, da se ugotovi ali je določena oseba storilec kaznivega dejanja, ali je kazensko odgovorna in v primeru, da je odgovor pritrdilen, ureja tudi kakšne naj bodo kazenskopravne posledice.
kazenski postopek je zelo zapleten in kompleksen proces, kjer pogosto prihaja do napak in s tem posledično do nepravilnih in nezakonitih sodb. pravilna uporaba kazenskih določb in popolno ugotovljeno dejansko stanje sta pot do zaupanja v sodstvo, saj je le tako mogoče izdati "neoporečno" sodbo in uživati obstoj verodostojnega in produktivnega sodstva.
v diplomski nalogi bom predstavila značilnosti bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, opisala bom tako absolutne kot tudi relativne bistvene kršitve, obrazložila obstoj vzročne zveze med kršitvijo določb kazenskega postopka in nezakonitostjo in nepravilnostjo sodbe. pozornost bom namenila tudi uveljavljanju bistvenih kršitev s pravnimi sredstvi.
Keywords: bistvene kršitve kazenskega postopka, absolutne bistvene kršitve, relativne bistvene kršitve, kazenski postopek, zakonita sodba, pravilna sodba, uveljavljanje bistvenih kršitev kazenskega postopka, pravna sredstva.
Published in DKUM: 21.11.2018; Views: 2225; Downloads: 346
Full text (1015,10 KB) |
4. Ustavnopravno in konvencijsko varstvo pridržanih in priprtih oseb v Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeEma Kobal, 2018, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je bil osvetliti pravice pridržanih in priprtih oseb v Sloveniji. Želeli smo ugotoviti, katera pravica je pridržanim in priprtim osebam najpogosteje kršena; ali so priporočila nadzornih preventivnih mehanizmov upoštevana ter ali so pravna sredstva, ki jih imajo osebe, dovolj učinkovita, da z njimi odpravijo nastalo kršitev. V diplomskem delu smo uvodoma podrobneje opredelili pridržanje in pripor, ki spadata med primarne posege v človekovo osebno svobodo. Opredelili smo temeljne pravice, ki pripadajo pridržanim in priprtim osebam na podlagi predpisov in drugih aktov, ki veljajo v Republiki Sloveniji, tako notranjih pravnih aktov kot tudi mednarodnih pogodb in drugih mednarodnih dokumentov. V nadaljevanju smo predstavili delovanje nadzornih preventivnih mehanizmov, ki spremljajo in nadzorujejo ravnanje s pridržanimi in priprtimi osebami. Poleg tega smo predstavili tudi najpomembnejša pravna sredstva, ki jih imajo pridržane in priprte osebe. S pomočjo pregleda relevantne sodne prakse in poročil nadzornih preventivnih mehanizmov smo izpostavili probleme, do katerih prihaja pri ravnanju s pridržanimi in priprtimi osebami. Diplomsko nalogo smo zaključili s preverjanjem postavljenih hipotez. Ugotovili smo, da je prepoved mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja nedvomno ena izmed pravic, ki je pridržanim in priprtim osebam v Sloveniji pogosteje kršena. Poročila nadzornih preventivnih mehanizmov nakazujejo na to, da problem grdega in nečloveškega ravnanja še vedno ostaja. Nadzorni preventivni mehanizmi vsako leto najdejo kakšno težavo, ki bi jo bilo potrebno odpraviti. Zaradi finančnih in kadrovskih težav, njihova priporočila niso vedno uresničena. Evropsko sodišče za človekove pravice je v svojih sodbah opozorilo, da slovenska pravna sredstva v določenih primerih ne dosegajo standardov 13. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pridržane in priprte osebe v Sloveniji nimajo dovolj učinkovitih pravnih sredstev, s katerimi bi lahko preprečile kršitve.
Keywords: diplomske naloge, pravice pridržanih in priprtih oseb, kršitve človekovih pravic, pridržanje, pripor, učinkovita pravna sredstva, nadzorni preventivni mehanizmi
Published in DKUM: 10.10.2018; Views: 1399; Downloads: 168
Full text (832,96 KB) |
5. Postulacijska sposobnost v pravdnem postopkuZala Sirše, 2018, undergraduate thesis Abstract: Civilni pravdni postopek je postopek, kjer sta v ospredju stranki, tožnik in toženec. Stranka je tisti, ki zahteva od sodišča pravno varstvo določene vsebine ter tisti, proti kateremu tožnik zahteva pravno varstvo. Za potek postopka zakon zahteva, da ima stranka izpolnjene pogoje za sposobnost biti stranka, pravdno sposobnost in postulacijsko sposobnost.
Postulacijska sposobnost je sposobnost dati procesnim dejanjem pravno relevantno obliko. Gre za predpostavko opravljanja procesnih dejanj, ki jo sodišče upošteva po uradni dolžnosti. Če postulacijska sposobnost ni podana, gre za absolutno bistveno kršitev postopka.
Zakon o pravdnem postopku v 86. členu določa, da smejo stranke opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu. V postopkih pred prvostopenjskem sodiščem lahko stranke opravljajo procesna dejanja same ali po pooblaščencu. Uveljavljen je t.i. sistem popolne postulacijske sposobnosti. Če ima stranka pooblaščenca, lahko sodišče v posebnih primerih zahteva od nje, da se sama izjavi o določenih dejstvih, ki jih je potrebno ugotoviti v pravdi. To pomeni, da ima pred sodiščem na prvi stopnji vsaka stranka postulacijsko sposobnost, drugače pa je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjemoma lahko opravlja procesna dejanja sama, če ima opravljen pravniški državni izpit ali če ga ima opravljenega njen zakoniti zastopnik.
V Sloveniji je tako uveljavljeno obvezno zastopanje po odvetnikih. Takšno ureditev imamo predvsem zaradi javnega interesa, prav tako pa je obvezno zastopanje po odvetnikih v korist strank samih. Pripomore k manjši obremenjenosti sodišč in k hitrejšem reševanjem sporov, hkrati pa pomaga strankam pri uspešnem uveljavljanju njihovih interesov, ker v večini primerov stranke same niso dovolj vešče prava. Vloge sestavljene s strani odvetnikov so preglednejše, procesno gradivo jasneje opredeljeno, kar pripomore k hitrejšim postopkom in boljši kakovosti sojenja. Na takšen način se prepreči tudi, da so vložene očitno neutemeljene tožbe in tako ne obremenjujejo že preobremenjenih sodišč.
Keywords: civilni pravdni postopek, postulacijska sposobnost, sposobnost biti stranka, pravdna sposobnost, obvezno zastopanje po odvetniku, izredna pravna sredstva, odvetništvo, pravniški državni izpit, sodna praksa
Published in DKUM: 21.09.2018; Views: 3243; Downloads: 303
Full text (244,77 KB) |
6. Ekonomska analiza prava in distributivna pravičnostMiha Šošić, 2011, original scientific article Abstract: Članek obravnava nekatere povezave med ekonomsko analizo prava, ki kot interdisciplinarna veda preučuje pravne norme z vidika ekonomske teorije, in vprašanjem distributivne pravičnosti, ki jo umeščamo na področje filozofije prava. Avtor poskuša definirati nekatere stične točke med problemi distributivne pravičnosti in teorijami ekonomske analize prava na primeru Coasovega teorema in pri tem opozoriti, kako se nekatere teorije ekonomske analize prava posredno ali neposredno dotikajo vprašanj distribucije dobrin in bremen v družbi. Namen avtorja je opozoriti ne nektere omejitve ekonomske analize prava. Po avtorjevem mnenju je namen ekonomske analize prava kot pomožne vede zlasti sekundarna analiza pravnih norm z vidika njihove učinkovitosti, zato ekonomska analiza prava ne more nadomestiti ukvarjanja s pravno filozofskimi problemi, ki morajo biti v ospredju pri ustvarjanju pravnega sistema ter sprejemanju in uporabi pravnih norm.
Keywords: ekonomske teorije, pravna ureditev, gospodarsko pravo, ekonomske analize, ekonomska analiza prava, distributivna pravičnost, Coasov teorem, dobrine, bremena, proizvodna sredstva
Published in DKUM: 31.07.2018; Views: 1473; Downloads: 163
Full text (135,53 KB) |
7. Sankcioniranje delodajalcev za kršitve delavskih pravicMonika Iršič, 2017, undergraduate thesis Abstract: V kolikor delodajalec krši pravice delavcev, imajo ti za zaščito na voljo različna pravna sredstva. Če delavcu zaradi kršitev pravic iz delovnega razmerja nastane pravno priznana škoda, mu je delodajalec odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Delavec lahko svoje pravice uveljavlja tudi preko institutov delovnega prava. Posredno varstvo pa je delavcem zagotovljeno tudi preko Inšpektorata Republike Slovenije za delo, ki odloča o prekrških, poda pa lahko tudi kazensko ovadbo. Kršitve delodajalca so namreč lahko tudi tako težke, da izpolnjujejo znake kaznivega dejanja in imajo lahko za delodajalca težke posledice v obliki visokih denarnih glob oziroma celo v obliki zaporne kazni.
V primeru kršitev s strani delodajalca pa so poleg odškodninske in kazenske odgovornosti ter uveljavljanja pravic preko delovnega sodišča delavcu na razpolago tudi nekatera druga sredstva, ki sicer ne predvidevajo neposredne pravne posledice, temveč posredno, indirektno ščitijo delavca in silijo delodajalca k spoštovanju delovnopravne zakonodaje. Zaradi določenih kršitev lahko delavec poda izredno odpoved, v primeru, kršenja pravic več delavcem se ti lahko tudi združijo in organizirajo stavko, ki delavcem omogoča pridobitev pravic, kar delavec kot posameznik ne bi mogel doseči. Z namenom varstva pa so ustanovljeni tudi nekateri posebni državni organi - Varuh človekovih pravic RS, zagovornik načela enakosti in Komisija za preprečevanje korupcije. Še posebej pa so pomembni nekateri specialnejši zakoni, ki delavce ščitijo še dodatno. Tako ZUTD določa, da je posredovanje zaposlitve pogojeno z izpolnjevanjem določenih predpostavk, med katerimi je tudi spoštovanje delavskih pravic, slednje pa velja tudi za delodajalca, kot zunanjega izvajalca aktivnosti programov APZ in za delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku. ZGD-1 ščiti delavce tako, da prepoveduje ustanavljanje družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika osebi, ki je kršila pravice delavcev. ZZSDT določa da se lahko tujec zaposli le pri delodajalcu, ki spoštuje delovnopravno zakonodajo, po ZJN-3 pa mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če pri preverjanju ugotovi, da ne spoštuje določenih delavskih pravic. Za prijavo na javni razpis pa zakonodaja na splošno ne postavlja pogojev spoštovanja delovnega prava s strani delodajalca, a zasledimo ogromno razpisov, ki to določajo kot pogoj za sodelovanje. Ker pa namen sankcioniranja kršitev zakonodaje ni samo v sankcioniranju konkretnega subjekta, temveč tudi v generalni prevenciji pa je v ta namen vodenih tudi kar nekaj evidenc.
Keywords: Zaščita pravic delavcev, kršitve delodajalcev, sankcije, odškodninska odgovornost delodajalca, odgovornost delodajalca za prekrške, kazenska odgovornost delodajalca, indirektna pravna sredstva, evidence.
Published in DKUM: 20.09.2017; Views: 2269; Downloads: 275
Full text (1,40 MB) |
8. Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporihIris Zgaga, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem se podrobneje seznanila ter raziskala razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih. V prvem delu diplomskega dela sem se osredotočila na redni pravdni postopek, kjer sem opredelila zgolj splošne značilnosti. Pravdni postopek je sestavljen iz vrste procesnih dejanj procesnih subjektov, ki imajo za končni cilj odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka ter kasnejšo izdajo sodne odločbe. V naslednjem poglavju so prikazane značilnosti postopka v gospodarskih sporih, kot so splošna pravila in načela posebnih postopkov pravdnega postopka, kamor sodi tudi postopek v gospodarskih sporih. Kasneje je obravnavan pojem gospodarskega spora, ki ga opredeljujejo subjektivna in objektivna merila oziroma kombinacija enih ali drugih. Delo vsebuje tudi pojem gospodarskih sporov majhne vrednosti, kjer predmet tožbenega zahtevka ne presega 4000 EUR. Težišče diplomskega dela je v razmejitvi med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih. Razmejitev je posledica funkcionalne delitve dela znotraj sodišč in je nadvse pomembna, saj lahko napačno vodenje postopka povzroči nedovoljeno pravdno sredstvo, ki ga stranka v postopku ne more uveljavljati. Napačna uporaba pravil postopka sicer ni usodna, temveč pomeni zgolj relativno kršitev določb pravdnega postopka. Postopek v gospodarskih sporih se od rednega pravdnega postopka razlikuje v pristojnosti in sestavi sodišča. V postopku v gospodarskih sporih odloča sodnik posameznik na okrožnem sodišču. Razmejitev se prav tako kaže pri glavni obravnavi ter pripravi nanjo, v poravnavi, objektivni kumulaciji, sankcijah izostanka iz narokov, izrednih pravnih sredstvih in v pogostejšem alternativnem reševanju sporov v gospodarskih sporih.
Vzporedno sem poudarila pomembne podobnosti oziroma razlike v ureditvi gospodarskih sporov Nemčije in Hrvaške.
Keywords: pravdni postopek, civilna zadeva, gospodarski spor, razmejitev, gospodarski spor majhne vrednosti, gospodarski posli in gospodarske pogodbe, pristojnost in sestava sodišča, glavna obravnava, poskus poravnave, procesni roki, izredna pravna sredstva, revizija, objektivna kumulacija, alternativno reševanje sporov
Published in DKUM: 16.08.2017; Views: 5787; Downloads: 361
Full text (927,84 KB) |
9. Davčni postopek v luči človekovih pravicKarolina Nina Huber, 2017, master's thesis Abstract: Med glavne vire proračunskih sredstev spadajo nedvomno davki, katerih pobiranje ureja davčni postopek. Država v davčnem odnosu nasproti posamezniku nastopa oblastno in pri tem mora spoštovati pravice posameznika, ki so ustavno določene. Ustava določa katalog temeljnih človekovih pravic in svoboščin, žal pa te niso kršene le v kazenskih in civilnih zadevah, ampak tudi na področju davčnega prava. Poleg Ustave RS je Slovenija zavezana spoštovati človekove pravice in svoboščine, ki so zapisane v Evropski konvenciji o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršitve in nespoštovanje človekovih pravic in svoboščin presoja Evropsko sodišče za človekove pravice, ki pa ne obravnava le zadev iz kazenskega področja ali iz področja civilnega prava, temveč tudi iz področja davčnega prava.
Dejstvo je, da prihaja do kršitev tudi v zvezi z davki, zato bom v magistrskem delu raziskovala davčni postopek v luči človekovih pravic. Najprej bom predstavila Evropsko konvencijo o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Evropsko sodišče za človekove pravice, nadalje pa se bom osredotočila na ustavne pravice, ki so nemalokrat kršene v davčnem postopku. Za varovanje človekovih pravic in svoboščin je ustanovljen poseben organ in sicer Varuh človekovih pravic, katerega uvedbo predpisuje Ustava RS. Varuh človekovih pravic in svoboščin oziroma ombudsman je najbolj razširjena oblika neformalnega in zunaj sodnega varstva pravic posameznikov v razmerju do državnih organov. Kadar pride do kršitve, daje slovenska zakonodaja zavezancu za davek na voljo različna pravna sredstva, katerih namen je, da se kršitev odpravi in povrne morebitna škoda. Tovrstna pravna sredstva bom opredelila v predzadnjem poglavju, na koncu pa bom predstavila sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s kršitvami v davčnih postopkih in odločitve sodišča. EKČP zavezuje vsako državo podpisnico, da zagotovi skladnost svoje zakonodaje in ostalih predpisov s konvencijskimi standardi, kar se posledično kaže v prilagoditvah in spremembah v sodni in upravni praksi.
Keywords: davčni postopek, kršitve človekovih pravic, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Evropsko sodišče za človekove pravice, Zakon o davčnem postopku, Evropska konvencija o varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravna sredstva
Published in DKUM: 04.08.2017; Views: 2183; Downloads: 274
Full text (637,69 KB) |
10. UPNIKOVI RAZLOGI ZA PRITOŽBO V IZVRŠILNEM POSTOPKUAleš Batinič, 2016, undergraduate thesis Abstract: V današnjem času je dobro poznati vsaj osnove izvršilnega postopka, saj glede na plačilno nedisciplino v državi, obstaja velika verjetnost, da se z njim srečamo. V literaturi je veliko napisanega glede položaja dolžnika v izvršbi in ugovornih razlogov, ki jih ima dolžnik, bolj malo pa se govori o pritožbenih razlogih upnika, saj so le-ti ostali nespremenjeni od samega sprejema Zakona o pravdnem postopku. V praksi je za gospodarske subjekte zelo pomembna vloga upnika v izvršbi, zato so v diplomski nalogi prvotno predstavljene relevantne spremembe ZIZ, ki bralcu omogočajo hiter pregled sprememb, ki so se v izvršilnem postopku zgodile v zadnjih letih. Nadalje so predstavljena pravna sredstva v izvršilnem postopku, med katera spada tudi pritožba upnika. V poglavju o pravnih sredstvih je predstavljen ugovor dolžnika in ugovor tretjega, saj je smiselno, da upnik pozna pravice nasprotne stranke (oz. tretjega), ker le tako lahko optimalno izkoristi možnosti, ki mu jih ponuja zakon. V zadnjem delu diplomske naloge pa so predstavljeni pritožbeni razlogi upnika, kjer je opisan vsak posamezni pritožbeni razlog, poleg tega pa so povzete tudi odločbe sodišča, ki so se navezovale na posamezni pritožbeni razlog, kar bralcu omogoča lažje razumevanje same implementacije pritožbenega razloga v izvršilni postopek (pritožbeni razlogi so namreč navedeni v ZPP, ki se v izvršilnem postopku uporablja subsidiarno). Na koncu so predstavljeni še pritožbeni razlogi na Hrvaškem, saj z vstopom Hrvaške v EU obstaja verjetnost, da se bo gospodarsko sodelovanje med subjekti obeh držav povečalo, pri tem pa bo skoraj neizbežno, da subjekti iz Slovenije poznajo tudi izvršilni postopek na Hrvaškem.
V diplomski nalogi je tako predstavljeno, da se pritožbeni razlogi upnika sicer res niso spreminjali, se pa je spreminjal položaj dolžnika, kar je posledično pomenilo, da so se spreminjale tudi možnosti za vlaganje (utemeljene) pritožbe upnika.
Keywords: izvršilni postopek, spremembe ZIZ, pravna sredstva v izvršbi, ugovor dolžnika, ugovor tretjega, subsidiarna raba ZPP, pritožba upnika, pritožbeni razlogi
Published in DKUM: 28.11.2016; Views: 2343; Downloads: 259
Full text (823,85 KB) |
