| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 13 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
11.
Varstvo osebnih podatkov delavca v luči Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov
Uroš Bencak, 2019, master's thesis

Abstract: Velik napredek informacijske tehnologije prinaša različne pasti na področju zasebnosti, na katere je potrebno biti pozoren in se na njih ustrezno odzivati. Zaradi tega je bila leta 2016 s strani Evropske unije sprejeta in objavljena Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki je pričela veljati 25. 5. 2018. Ljudje veliko časa preživijo na delovnem mestu, zato je varstvo podatkov na delovnem mestu pomembno. Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora delodajalec imeti zakonito pravno podlago. Nova Uredba 2016/679 določa šest pravnih podlag, med katerimi velja privolitev za najbolj razširjeno. Vendar se zaradi specifičnosti delovnega razmerja, delodajalec le stežka sklicuje na privolitev in le-ta prihaja v poštev zgolj izjemoma. Delodajalci morajo imeti drugo pravno podlago, pri čemer pa so vedno dolžni upoštevati načelo sorazmernosti in obdelujejo samo podatke, ki so nujno potrebni. Uredba 2016/679 vsebuje preventivne ukrepe, ki naj pripomorejo k temu, da se zmanjšajo tveganja za kršitve varstva osebnih podatkov. Eden izmed ukrepov je ocena učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov, pri kateri morajo delodajalci že vnaprej prepoznati in oceniti tveganja. Delodajalci v praksi tega ne smejo razumeti kot neko dodatno obremenitev, ker je le-ta določena v njihovo korist, da se izognejo kršitvam in morebitnim kaznim. Velika novost je prav tako imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov. Njena funkcija je, da pomaga, svetuje, nadzoruje in skrbi za podjetje, da posluje v skladu z zakoni in predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Kot smo ugotovili, pooblaščena oseba ni osebno odgovorna, da podjetje posluje v skladu z določbami o varstvu podatkov, ampak je dokazno breme na delodajalcu. Delodajalec ji mora zagotoviti ustrezna sredstva (čas, denar, prostore), da lahko nemoteno opravlja naloge. Uredba 2016/679 ni tipična uredba, ker državam članicam pušča širok prostor, ki ga morajo zapolniti z lastnimi rešitvami na področju varstva osebnih podatkov. Zaradi tega so imele države dve leti časa, da svojo zakonodajo prilagodijo evropskemu okvirju, vendar Slovenija tega do danes še ni storila. Značilnost uredb je, da se uporabljajo neposredno, kar pomeni, da se določbe Uredbe 2016/679 uporabljajo tudi pri nas, zato so jih podjetja dolžna upoštevati. V primerih, kjer so določbe Uredbe 2016/679 v nasprotju z ZVOP-1, to pomeni, da se v teh primerih ZVOP-1 ne sme uporabiti, ampak se uporabi navedena uredba. Glede določb, ki niso v nasprotju z Uredbo 2016/679, pa se ZVOP-1 do njegove razveljavitve in sprejetja ZVOP-2 še naprej uporablja. Navedeno ustvarja pravno negotovost, saj je potrebno v posameznem primeru konkretno primerjati oba pravna akta in v primeru kolizije uporabiti Uredbo 2016/679. To je še posebej težko v primerih, kjer nasprotja niso čisto jasna, in v primerih, ko so posamezne določbe Uredbe 2016/679 napisane na splošno. Do danes sta bila obravnavana dva osnutka Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). V osnutkih je opaziti še veliko napak in nedoslednosti, določena področja so zgolj prepisana iz Uredbe 2016/679. Prva država, ki je posodobila svojo nacionalno zakonodajo, je bila Nemčija. To je storila v predpisanem roku, vendar zaradi pomanjkanja časa določenih področij ni uredila izčrpno. Upamo lahko, da bo Slovenija čimprej prilagodila svojo zakonodajo in da bo nov ZVOP-2 dovolj izčrpno urejal to področje, kot se za področje varstva osebnih podatkov tudi pričakuje.
Keywords: Osebni podatek, pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, privolitev delavca, pooblaščena oseba za varstvo podatkov, ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov
Published: 22.01.2019; Views: 455; Downloads: 136
.pdf Full text (820,30 KB)

12.
Boj proti kibernetski kriminaliteti v Sloveniji
Aleksandar Ilievski, Igor Bernik, 2013, review article

Abstract: Namen prispevka: Številna poročila mednarodnih in nacionalnih organizacij iz zadnjega obdobja govorijo o hitrem in inovativnem razvoju kibernetske kriminalitete. V tem prispevku želimo analizirati organiziranost in način boja proti kibernetski kriminaliteti v Sloveniji, proučiti pravne podlage za to področje in predstaviti nacionalne statistične podatke o njenem uresničevanju. Metode: Splošne ugotovitve so oblikovane na podlagi pregleda literature, pregleda dejavnosti v Republiki Sloveniji, javnih, zasebnih in mednarodnih organizacijah, povezanih s kibernetsko in informacijsko varnostjo, pregleda zakonodaje ter dostopnih uradnih statističnih podatkov o kibernetski kriminaliteti. Ugotovitve: Ključno vlogo pri preiskovanju kibernetske kriminalitete v Sloveniji imajo Center za računalniško preiskovanje, Slovenski center za posredovanje pri omrežnih incidentih (SI-CERT) in Evropski center za kibernetsko kriminaliteto. V boj proti kibernetski kriminaliteti so vključene tudi druge državne, nepolicijske organizacije, zasebna informacijsko-varnostna podjetja, nevladne in mednarodne organizacije. Pravna podlaga za boj proti kibernetski kriminaliteti v Sloveniji je napredna in je del več nacionalnih in mednarodnih pravnih aktov. Največji problem, s katerim se srečujejo organi pregona, je redko obravnavanje kibernetskih kaznivih dejanj v globalnem razcvetu kibernetske kriminalitete, saj smo imeli v Sloveniji v zadnjih sedmih letih le nekaj obsodilnih obsodb. Omejitve/uporabnost raziskave Prispevek proučuje boj proti kibernetski kriminaliteti v Sloveniji, vključujoč mednarodne organizacije, ki delujejo na območju države. Izvirnost/pomembnost prispevka: Na državni ravni še niso bili analizirani način, organiziranost in uspešnost boja proti kibernetski kriminaliteti. V prispevku izpostavljamo probleme, s katerimi se srečuje Slovenija, in predlagamo priporočila za uspešnejši boj proti kibernetski kriminaliteti.
Keywords: kibernetska kriminaliteta, omejevanje, institucije, pravna podlaga, Slovenija
Published: 23.04.2020; Views: 117; Downloads: 4
.pdf Full text (598,49 KB)
This document has many files! More...

13.
Informacijsko bojevanje v Sloveniji - od tradicionalno lokalnega v globalni kibernetski prostor
Igor Bernik, Kaja Prislan, 2011, review article

Abstract: Namen prispevka: Opozoriti želimo na tveganja, ki so jim izpostavljeni vsi informacijski sistemi in jih prinaša informacijsko bojevanje. Z razvojem sodobne informacijskokomunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) je vojaško, politično, gospodarsko in ideološko motivirano bojevanje pridobilo popolnoma nove razsežnosti in nevarnosti, čeprav se njene resnosti marsikatera država še vedno ne zaveda. Zaradi anonimnosti, možnosti dostopanja z oddaljene lokacije in zakrivanja izvora napada, storilci svoje cilje dosegajo lažje in hitreje, kot je to bilo mogoče pred razvojem spleta in informacijske tehnologije. To je omogočilo razvoj in prenos informacijskega bojevanja na različna družbena področja. Ker pa so tehnike informacijskega bojevanja postale primerljive z ostalo (klasično) računalniško kriminaliteto, je kompleksnost problematike še toliko širša. Resnost in nevarnost tovrstne grožnje prikazujemo skozi primere. S predstavitvijo trenutne zakonske ureditve v Sloveniji pa želimo prikazati neustrezno normativno podlago za delo organov pregona. Trenutna zakonska ureditev omogoča stanje, v katerih je primere informacijskega bojevanja lažje vršiti kot preganjati. Metode: Podan je pregled definicij informacijskega bojevanja v strokovni literaturi. Na podlagi analize definicij je predlagana konkretna in natančnejša opredelitev pojava informacijskega bojevanja. Kratko so predstavljeni nekateri primeri kibernetskih napadov, ki potrjujejo obstoj tovrstne grožnje. Analizirana je aktualna zakonodaja v Republiki Sloveniji. Na podlagi ugotovljenih slabosti so podani utemeljeni predlogi za izboljšave zakonodaje. Ugotovitve: Temeljna ugotovitev prispevka je, da se je (informacijsko) bojevanje, kot tradicionalni način doseganja ciljev, z razvojem sodobne IKT razširilo v vse sfere družbenega življenja, skladno s tem pa so se spremenile tudi njegove tehnike delovanja. Kibernetsko okolje je tej grožnji omogočilo neobvladljivo širjenje, kar je povzročilo novo globalno/transnacionalno tveganje za države in organizacije. Gospodarstvo, kritična infrastruktura, politični odnosi in svetovni mir so tista temeljna področja, ki jih informacijsko bojevanje želi kompromitirati. Kot kaže trenutno stanje normativne ureditve informacijskega bojevanja, so na nacionalni ravni naše države pomanjkanje politične volje, nerazumevanje in ravnodušnost temeljni atributi, ki omogočajo obstoj in razvoj informacijskega bojevanja. Na ravni svetovnih velesil in mednarodnih organizacij pa gre, zaradi zavedanja in uporabe prednosti tovrstnega bojevanja, za poskus ohranjanja neurejenega stanja, saj z informacijskim bojevanjem napadajo normativno ureditev. Izvirnost/pomembnost prispevka: Izvirna vrednost prispevka je opredelitev informacijskega bojevanja. Poleg tega pa je pomemben tudi prikaz narave informacijskega bojevanja na primerih in stanje normativne ureditve. Slednje je glavni zaviralec za preprečevanje opisane problematike.
Keywords: informacijsko bojevanje, informacijsko-kumunikacijske tehnologije, pravna podlaga, Slovenija
Published: 11.05.2020; Views: 33; Downloads: 6
.pdf Full text (418,46 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica