| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Informacijsko bojevanje v Sloveniji - od tradicionalno lokalnega v globalni kibernetski prostor
Igor Bernik, Kaja Prislan, 2011, review article

Abstract: Namen prispevka: Opozoriti želimo na tveganja, ki so jim izpostavljeni vsi informacijski sistemi in jih prinaša informacijsko bojevanje. Z razvojem sodobne informacijskokomunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) je vojaško, politično, gospodarsko in ideološko motivirano bojevanje pridobilo popolnoma nove razsežnosti in nevarnosti, čeprav se njene resnosti marsikatera država še vedno ne zaveda. Zaradi anonimnosti, možnosti dostopanja z oddaljene lokacije in zakrivanja izvora napada, storilci svoje cilje dosegajo lažje in hitreje, kot je to bilo mogoče pred razvojem spleta in informacijske tehnologije. To je omogočilo razvoj in prenos informacijskega bojevanja na različna družbena področja. Ker pa so tehnike informacijskega bojevanja postale primerljive z ostalo (klasično) računalniško kriminaliteto, je kompleksnost problematike še toliko širša. Resnost in nevarnost tovrstne grožnje prikazujemo skozi primere. S predstavitvijo trenutne zakonske ureditve v Sloveniji pa želimo prikazati neustrezno normativno podlago za delo organov pregona. Trenutna zakonska ureditev omogoča stanje, v katerih je primere informacijskega bojevanja lažje vršiti kot preganjati. Metode: Podan je pregled definicij informacijskega bojevanja v strokovni literaturi. Na podlagi analize definicij je predlagana konkretna in natančnejša opredelitev pojava informacijskega bojevanja. Kratko so predstavljeni nekateri primeri kibernetskih napadov, ki potrjujejo obstoj tovrstne grožnje. Analizirana je aktualna zakonodaja v Republiki Sloveniji. Na podlagi ugotovljenih slabosti so podani utemeljeni predlogi za izboljšave zakonodaje. Ugotovitve: Temeljna ugotovitev prispevka je, da se je (informacijsko) bojevanje, kot tradicionalni način doseganja ciljev, z razvojem sodobne IKT razširilo v vse sfere družbenega življenja, skladno s tem pa so se spremenile tudi njegove tehnike delovanja. Kibernetsko okolje je tej grožnji omogočilo neobvladljivo širjenje, kar je povzročilo novo globalno/transnacionalno tveganje za države in organizacije. Gospodarstvo, kritična infrastruktura, politični odnosi in svetovni mir so tista temeljna področja, ki jih informacijsko bojevanje želi kompromitirati. Kot kaže trenutno stanje normativne ureditve informacijskega bojevanja, so na nacionalni ravni naše države pomanjkanje politične volje, nerazumevanje in ravnodušnost temeljni atributi, ki omogočajo obstoj in razvoj informacijskega bojevanja. Na ravni svetovnih velesil in mednarodnih organizacij pa gre, zaradi zavedanja in uporabe prednosti tovrstnega bojevanja, za poskus ohranjanja neurejenega stanja, saj z informacijskim bojevanjem napadajo normativno ureditev. Izvirnost/pomembnost prispevka: Izvirna vrednost prispevka je opredelitev informacijskega bojevanja. Poleg tega pa je pomemben tudi prikaz narave informacijskega bojevanja na primerih in stanje normativne ureditve. Slednje je glavni zaviralec za preprečevanje opisane problematike.
Keywords: informacijsko bojevanje, informacijsko-kumunikacijske tehnologije, pravna podlaga, Slovenija
Published: 11.05.2020; Views: 180; Downloads: 16
.pdf Full text (418,46 KB)
This document has many files! More...

2.
Boj proti kibernetski kriminaliteti v Sloveniji
Aleksandar Ilievski, Igor Bernik, 2013, review article

Abstract: Namen prispevka: Številna poročila mednarodnih in nacionalnih organizacij iz zadnjega obdobja govorijo o hitrem in inovativnem razvoju kibernetske kriminalitete. V tem prispevku želimo analizirati organiziranost in način boja proti kibernetski kriminaliteti v Sloveniji, proučiti pravne podlage za to področje in predstaviti nacionalne statistične podatke o njenem uresničevanju. Metode: Splošne ugotovitve so oblikovane na podlagi pregleda literature, pregleda dejavnosti v Republiki Sloveniji, javnih, zasebnih in mednarodnih organizacijah, povezanih s kibernetsko in informacijsko varnostjo, pregleda zakonodaje ter dostopnih uradnih statističnih podatkov o kibernetski kriminaliteti. Ugotovitve: Ključno vlogo pri preiskovanju kibernetske kriminalitete v Sloveniji imajo Center za računalniško preiskovanje, Slovenski center za posredovanje pri omrežnih incidentih (SI-CERT) in Evropski center za kibernetsko kriminaliteto. V boj proti kibernetski kriminaliteti so vključene tudi druge državne, nepolicijske organizacije, zasebna informacijsko-varnostna podjetja, nevladne in mednarodne organizacije. Pravna podlaga za boj proti kibernetski kriminaliteti v Sloveniji je napredna in je del več nacionalnih in mednarodnih pravnih aktov. Največji problem, s katerim se srečujejo organi pregona, je redko obravnavanje kibernetskih kaznivih dejanj v globalnem razcvetu kibernetske kriminalitete, saj smo imeli v Sloveniji v zadnjih sedmih letih le nekaj obsodilnih obsodb. Omejitve/uporabnost raziskave Prispevek proučuje boj proti kibernetski kriminaliteti v Sloveniji, vključujoč mednarodne organizacije, ki delujejo na območju države. Izvirnost/pomembnost prispevka: Na državni ravni še niso bili analizirani način, organiziranost in uspešnost boja proti kibernetski kriminaliteti. V prispevku izpostavljamo probleme, s katerimi se srečuje Slovenija, in predlagamo priporočila za uspešnejši boj proti kibernetski kriminaliteti.
Keywords: kibernetska kriminaliteta, omejevanje, institucije, pravna podlaga, Slovenija
Published: 23.04.2020; Views: 302; Downloads: 25
.pdf Full text (598,49 KB)
This document has many files! More...

3.
Varstvo osebnih podatkov delavca v luči Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov
Uroš Bencak, 2019, master's thesis

Abstract: Velik napredek informacijske tehnologije prinaša različne pasti na področju zasebnosti, na katere je potrebno biti pozoren in se na njih ustrezno odzivati. Zaradi tega je bila leta 2016 s strani Evropske unije sprejeta in objavljena Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki je pričela veljati 25. 5. 2018. Ljudje veliko časa preživijo na delovnem mestu, zato je varstvo podatkov na delovnem mestu pomembno. Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora delodajalec imeti zakonito pravno podlago. Nova Uredba 2016/679 določa šest pravnih podlag, med katerimi velja privolitev za najbolj razširjeno. Vendar se zaradi specifičnosti delovnega razmerja, delodajalec le stežka sklicuje na privolitev in le-ta prihaja v poštev zgolj izjemoma. Delodajalci morajo imeti drugo pravno podlago, pri čemer pa so vedno dolžni upoštevati načelo sorazmernosti in obdelujejo samo podatke, ki so nujno potrebni. Uredba 2016/679 vsebuje preventivne ukrepe, ki naj pripomorejo k temu, da se zmanjšajo tveganja za kršitve varstva osebnih podatkov. Eden izmed ukrepov je ocena učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov, pri kateri morajo delodajalci že vnaprej prepoznati in oceniti tveganja. Delodajalci v praksi tega ne smejo razumeti kot neko dodatno obremenitev, ker je le-ta določena v njihovo korist, da se izognejo kršitvam in morebitnim kaznim. Velika novost je prav tako imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov. Njena funkcija je, da pomaga, svetuje, nadzoruje in skrbi za podjetje, da posluje v skladu z zakoni in predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Kot smo ugotovili, pooblaščena oseba ni osebno odgovorna, da podjetje posluje v skladu z določbami o varstvu podatkov, ampak je dokazno breme na delodajalcu. Delodajalec ji mora zagotoviti ustrezna sredstva (čas, denar, prostore), da lahko nemoteno opravlja naloge. Uredba 2016/679 ni tipična uredba, ker državam članicam pušča širok prostor, ki ga morajo zapolniti z lastnimi rešitvami na področju varstva osebnih podatkov. Zaradi tega so imele države dve leti časa, da svojo zakonodajo prilagodijo evropskemu okvirju, vendar Slovenija tega do danes še ni storila. Značilnost uredb je, da se uporabljajo neposredno, kar pomeni, da se določbe Uredbe 2016/679 uporabljajo tudi pri nas, zato so jih podjetja dolžna upoštevati. V primerih, kjer so določbe Uredbe 2016/679 v nasprotju z ZVOP-1, to pomeni, da se v teh primerih ZVOP-1 ne sme uporabiti, ampak se uporabi navedena uredba. Glede določb, ki niso v nasprotju z Uredbo 2016/679, pa se ZVOP-1 do njegove razveljavitve in sprejetja ZVOP-2 še naprej uporablja. Navedeno ustvarja pravno negotovost, saj je potrebno v posameznem primeru konkretno primerjati oba pravna akta in v primeru kolizije uporabiti Uredbo 2016/679. To je še posebej težko v primerih, kjer nasprotja niso čisto jasna, in v primerih, ko so posamezne določbe Uredbe 2016/679 napisane na splošno. Do danes sta bila obravnavana dva osnutka Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). V osnutkih je opaziti še veliko napak in nedoslednosti, določena področja so zgolj prepisana iz Uredbe 2016/679. Prva država, ki je posodobila svojo nacionalno zakonodajo, je bila Nemčija. To je storila v predpisanem roku, vendar zaradi pomanjkanja časa določenih področij ni uredila izčrpno. Upamo lahko, da bo Slovenija čimprej prilagodila svojo zakonodajo in da bo nov ZVOP-2 dovolj izčrpno urejal to področje, kot se za področje varstva osebnih podatkov tudi pričakuje.
Keywords: Osebni podatek, pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, privolitev delavca, pooblaščena oseba za varstvo podatkov, ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov
Published: 22.01.2019; Views: 688; Downloads: 168
.pdf Full text (820,30 KB)

4.
Pravna podlaga prevzema upravljanja vzajemnega sklada
Jasmina Polšak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vlaganja v vzajemne sklade so danes zelo priljubljen način investiranja. Obstaja vrsta prednosti in slabosti poseganja po takšni vrsti investiranja. Sistem, v katerem živimo, nas pravzaprav sili v razmišljanje o zagotavljanju priskrbljene prihodnosti. Prevzemi podjetij so dandanes zelo zanimiva tematika, aktualni pa so tudi prevzemi upravljanja vzajemnih skladov. Pravna podlaga prevzemov upravljanja vzajemnih skladov je jasno določena v Zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. S hipotezami empirične raziskave smo raziskovali aktivnosti in pravno podlago prevzema upravljanja vzajemnih skladov in ugotovili, da morajo družbe ob prevzemu upravljanja natančno slediti zakonskim določbam, da politika upravljanja naložb prevzetih skladov ostajo po prevzemu enaka, da sam prenos upravljanja skladov na prevzemno družbo nima nobenega vpliva za vlagatelje prevzete družbe in da se s prevzemom upravljanja vzajemnih skladov najverjetneje poveča tudi tržni delež prevzemne družbe.
Keywords: vzajemni sklad, prevzemi, prevzemi upravljanja vzajemnih skladov, pravna podlaga.
Published: 16.09.2016; Views: 401; Downloads: 31
.pdf Full text (604,45 KB)

5.
Pravne in dejanske dileme policijskega pooblastila vabljenja
Sabina Skumavec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Avtorica se je, kot bivša policistka, pri opravljanju policijskih nalog, tudi sama pogosto soočala s policijskim pooblastilom vabljenja. Pri tem je pogosto naletela na njegovo neučinkovitost in nastale nepotrebne stroške, zato se je tudi odločila za to zaključno delo. Nenehne težnje po spremembi, določena mnenja in zahteve po odpravi pomanjkljivosti različnih institucij, med drugim tudi Varuha človekovih pravic, so prinesla spremembe. V času opravljanja policijskih nalog, se je na tem področju delno spremenila tudi zakonodaja, ki ureja področje vabljenja kot policijskega pooblastila. Namesto Zakona o Policiji je bil sprejet Zakon o nalogah in pooblastilih policije, prav tako tudi nov Pravilnik o policijskih pooblastilih. Določene spremembe so nastale tudi v Pravilniku o povračilu potnih stroškov vabljenim osebam. Glede na spremembo zakonodaje, bomo v diplomskem delu predstavili spremembe med novimi in starimi predpisi in pa določene obrazce, ki jih policisti uporabljajo pri izvajanju pooblastilu. Ne glede na obstoječo pozitivno zakonodajo, ki je doprinesla k nekoliko bolj natančno predpisanem postopku izvedbe navedenega policijskega pooblastila, bomo predstavili tudi nekaj praktičnih primerov. V nekaj primerih se policijsko pooblastilo vabljenja še vedno izkaže kot neučinkovito, zato se pri policistih porajajo dileme. V določenih primerih, vabilo kot policijsko pooblastilo še vedno ni učinkovito, zato je pred uporabo, v smislu upoštevanja načela sorazmernosti in racionalnosti izpeljave postopka v katerem bi lahko nastali le nepotrebni stroški, sam postopek pa bi bil lahko popolnoma neučinkovit, smiselno dobro premisliti, primarno na kakšen način oziroma ali ga v določenih primerih sploh uporabiti. Poskušali bomo predstaviti tudi rešitev za bolj učinkovito in racionalno uporabo policijskega pooblastila vabljenja. Ob upoštevanju zakonitosti in strokovnosti pri izvajanju policijskih pooblastil in ob dejstvu, da se tudi državljani vse bolj zavedajo svojih pravic v policijskih postopkih, lahko zaključimo, da je policijsko pooblastilo vabljenja, v večini primerov eno od manj strogih pooblastil, ki jih policisti uporabljajo pri zbiranju obvestil. Njegova strogost oziroma učinkovitost se izkaže le v primeru zbiranja obvestil od osumljenca, saj je v tem primeru mogoče le tega tudi privesti, seveda pa tudi v tem primeru ni nujno, da gre za učinkovito uporabo, kar kaže na določeno nesorazmerje med pooblastilom vabljenja, ki ga imajo policisti in med načelom sorazmernosti, ki ga morajo policisti pri izvajanju vseh policijskih pooblastil upoštevati.
Keywords: policija, policijska pooblastila, vabljenje, vročanje, privedba, pravna podlaga, diplomske naloge
Published: 03.11.2015; Views: 1394; Downloads: 109
.pdf Full text (507,42 KB)

6.
Pravna podlaga za organizacijo dela v policiji
Boštjan Volavšek, 2011, undergraduate thesis

Keywords: policija, pravo, pravna podlaga, organizacija dela, logistika
Published: 10.07.2015; Views: 404; Downloads: 32
URL Link to full text

7.
Razkritje bančnih podatkov organom pregona in javnosti
Katarina Rosa, 2014, master's thesis

Abstract: Naloga z naslovom Razkritje bančnih podatkov organom pregona in javnosti v začetku zajema predstavitev bistvenih pojmov in institucij, ki imajo pomembno vlogo pri razkritju bančnih podatkov javnosti in organom pregona. Predstavljena je torej institucija banke, ki je pravna oseba s številnimi nalogami, njena glavna naloga pa je servisiranje prebivalstva in pravnih oseb. Banka posluje s prebivalstvom in gospodarskimi subjekti (komitenti) in pri tem pridobiva številne podatke o svojih komitentih, predvsem osebne podatke, ter podatke o njihovem premoženju in njihovih pravicah. Ti podatki so bančni tajni podatki in niso javni podatki. Pri razkritju bančnih podatkov imajo zelo pomembno vlogo razne institucije, med njimi tudi Informacijski pooblaščenec, ki ima dvojno vlogo: varstvo osebnih podatkov in zagotavljanje dostopa do javnih podatkov. Pomembno vlogo ima tudi Banka Slovenije, ki skrbi za likvidnost univerzalnih bank ter hrani in ima dostop do vseh bančnih podatkov, ki so bistveni za likvidnost posamezne banke in celotnega bančnega sistema. V zadnjem letu pa ima pri razkrivanju bančnih podatkov pomembno vlogo tudi Parlamentarna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki je nastala na pobudo poslancev državnega zbora z namenom ugotovitve, zakaj je prišlo do finančne krize. V tem okviru se od Banke Slovenije zahteva, da predloži oziroma razkrije vse potrebne podatke. Bančni podatki se lahko razkrijejo samo na podlagi pisnega dovoljenja osebe na katero se podatki nanašajo in na podlagi zakona, ki določa, da se morajo bančni podatki razkriti v predkazenskem in kazenskem postopku. V tretjem delu naloge se bomo osredotočili na razkritje bančnih podatkov v predkazenskem postopku, zato bomo podrobneje obravnavali slovensko in mednarodno pravno ureditev bančnih podatkov v kazenskem postopku. Pri pregledu pravnih podlag, se bomo osredotočili izključno na določbe, ki govorijo o bančnih podatkih in njihovem razkritju. V nadaljevanju je predstavljeno področje gospodarske kriminalitete in kriminalitete v bankah, z navedbo različnih zlorab ter opredelitvijo in odgovornostjo pravnih oseb pri zlorabah. Rezultati stresnih testov, ki so bili opravljeni v letu 2013 v slovenskih bankah, nam upravičeno povejo, da obstaja sum, da so vodilni v bankah v preteklih zadnjih 20-tih letih ravnali v nasprotju s kreditno in bančno politiko. Gre za sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika-1(2012) s strani upravnih in nadzornih organov banke. V zadnjem delu naloge je opredeljen predkazenski postopek, kadar se sumi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic in premoženjskega okoriščanja vodilnih v banki, s poudarkom na bančnih podatkih in njihovem razkrivanju, saj so le-ti ključni pri preiskovanju kaznivega dejanja. Opisali bomo tudi odgovornost, naloge in pooblastila vseh udeležencev predkazenskega postopka. V zaključku naloge so podani sklepi glede bančne tajnosti in preiskovanja kaznivih dejanj v slovenskem pravu in v mednarodnem pravu. Bančna tajnost v slovenskem pravu nima bistvenega pomena, predvsem zato, ker se morajo organi pregona in finančne ustanove ravnati po evropskem in mednarodnem pravnem redu, ki strmi, k odpravi bančne tajnosti, predvsem zaradi potrebe davčnih postopkov in zaradi preiskovanja kaznivih dejanj.
Keywords: banke, bančni podatki, zaupni podatki, varstvo podatkov, informacije javnega značaja, razkritje, pravna podlaga, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, magistrska dela
Published: 28.11.2014; Views: 1103; Downloads: 456
.pdf Full text (671,68 KB)

8.
PREDLOGI SCCIC - EKONOMSKIH UKREPOV ZA VZPOSTAVITEV OKOLJSKE CONE V MESTNI OBČINI MARIBOR
Natalija Vindiš, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo proučili gospodarske in obrtniško-podjetniške dejavnosti na območju okoljske cone s pomočjo registriranih vozil v Mestni občini Maribor, da bi predstavili nabor ukrepov in pravnih podlag, s katerimi bi bilo mogoče zmanjšati socio-ekonomske vplive okoljske cone na te dejavnosti. Predstavili smo odstotek vozil, ki spadajo v prepovedan emisijski razred Euro, nato smo izpostavili kritične obrtniško-podjetniške dejavnosti in jih prostorsko omejili na kartah. Proučili smo ukrepe pomoči v evropskih mestih in naredili nabor možnih ukrepov pomoči za Maribor. Te ukrepe smo podprli z analizo pravnih podlag in bolj podrobno predstavili oblike subvencij in način uvajanja subvencij. Predlogi ukrepov so strokovna podlaga za lažjo prilagoditev dejavnosti ob vzpostavitvi okoljske cone v Mariboru in drugih slovenskih mest.
Keywords: omejevanje prometa, emisijski razred Euro, socio-ekonomski ukrepi, oblike subvencij, pravna podlaga
Published: 07.03.2014; Views: 1143; Downloads: 109
.pdf Full text (2,27 MB)

9.
PREDNOSTI IN SLABOSTI ELEKTRONSKEGA VLAGANJA IZVRŠB
Tanja Horjak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Vlaganje predlogov za izvršbo v klasični, papirni obliki je bilo že od nekdaj zamudno in nepraktično, kar je posledično povzročalo večanje sodnih zaostankov na sodiščih. V Sloveniji so se lotevali različnih projektov in načinov, s katerimi bi sodne zaostanke omilili ali celo odpravili. Tako se je z dnem 01.01.2008 pri nas začel elektronski postopek vlaganja izvršb in s tem tudi začetek delovanja Centralnega oddelka za verodostojno listino (COVL), ki pa je bil omejen zgolj na izvršbe, predlagane na podlagi verodostojne listine. Postal je pomembna ločnica na področju plačilne discipline in na področju odprave sodnih zaostankov. Portal COVL, ki je deloval od 1.1.2008, se je z dnem 27.2.2012 ukinil in je bil preusmerjen na portal e-sodstvo, podportal e-izvršba. Z elektronski vlaganjem izvršb se je tako izboljšalo poslovanje sodišč, na kar kažejo tudi rezultati raziskav v Sloveniji in številna priznanja. Ker pa ima vsaka novost tako dobre kot slabe strani, ne smemo prezreti tudi določenih pomanjkljivosti na področju elektronskega vlaganja izvršb, ki se nanašajo predvsem na obrazec predloga za izvršbo.
Keywords: Izvršilni postopek, pravna podlaga, elektronsko poslovanje, e-izvršba, verodostojna listina, portal COVL, portal e-sodstvo, sklep o izvršbi, obrazec.
Published: 11.01.2013; Views: 1913; Downloads: 270
.pdf Full text (13,33 MB)

10.
PRAVNA PODLAGA ZA ORGANIZACIJO DELA V POLICIJI
Boštjan Volavšek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v sodobnem in razvitem svetu, ki od nas zahteva, da se pri svojih dejanjih in nalogah odločamo hitro, da smo fleksibilni in da rešujemo posamezne ali skupne naloge skladno z družbenimi usmeritvami, moralnimi načeli in zakonom. Trajnostni razvoj družbe nas usmerja v priprave na spremembe, v sprejemanje in razumevanje razvoja človeštva in nam daje možnosti za nove paradigme. Čas, prostor in informacija so temeljni elementi, ki človeku dajejo prednost pri izvajanju logističnih procesov. Človeška odločnost, strokovnost in zanesljivost pa so dodana vrednost v organizaciji posameznih procesov bodisi v gospodarstvu, upravi ali drugje. Vse elemente ugotovljene definicije je mogoče prenesti tudi na delovanje represivnih organov države, ki imajo nalogo zagotoviti pravno varnost ter izvrševanje pravic in obveznosti, ki jih predpisuje zakon. Policija pa je ena takšnih organizacij, ki potrebuje dobro organizacijo in organiziranost, za kar potrebuje tudi dobro organizirano logistično podporo. Diplomsko delo skozi logistične procese predstavlja organizacijo in delo policije, s poudarkom na področju pravne podlage organizacije delovnega časa in ostalih logističnih procesov v policiji. S pregledom zakonov in zakonskih predpisov smo preučili in preverjali, ali v policiji pravilno razporejajo delovni čas ter katero pravno podlago za to uporabljajo. Gre za logistične procese delovanja organizacije in pravične uporabe razpolagajočih resursov. Predstavili in opisali smo delovna področja in procese policijske organizacije ter policijska pooblastila, metodiko dela, preiskovanje in odkrivanje kriminalitete, varovanja oseb in objektov ter vrsto drugih področij, ki so pomembna za organizacijo in izvajanje ukrepov, ki jih policija brez logistike ne more opraviti. V organizaciji so nenehna prizadevanja za izboljšanje kakovosti policijskih storitev in pravilno uporabo sredstev, ki jih logistika zagotavlja organizaciji. Organizacijski procesi terjajo od zaposlenih sistematično in načrtovano spodbujanje strokovnega, delovnega in osebnostnega razvoja, logistični procesi pa pravilno uporabo sredstev in trajnostni razvoj družbe. Namen diplomskega dela je predstaviti organizacijo, načrtovanje nalog, preskrbo in logistične procese organiziranja ter analiziranje in preučevanje novih rešitev s ciljem povečanja učinkovitosti celotne organizacije. Logistični procesi so procesi, ki znotraj delovnega procesa policije omogočajo izvajanje predpisanih nalog.
Keywords: Policija, pravo, pravna podlaga, organizacija dela, logistika.
Published: 16.04.2012; Views: 2047; Downloads: 211
.pdf Full text (3,82 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica