Search the digital library catalog

Keywords: zasebno varovanje, licence, pravna podlaga
Published in DKUM: 19.03.2024; Views: 151; Downloads: 4
Full text (173,61 KB)

Abstract: Namen prispevka: Opozoriti želimo na tveganja, ki so jim izpostavljeni vsi informacijski sistemi in jih prinaša informacijsko bojevanje. Z razvojem sodobne informacijskokomunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) je vojaško, politično, gospodarsko in ideološko motivirano bojevanje pridobilo popolnoma nove razsežnosti in nevarnosti, čeprav se njene resnosti marsikatera država še vedno ne zaveda. Zaradi anonimnosti, možnosti dostopanja z oddaljene lokacije in zakrivanja izvora napada, storilci svoje cilje dosegajo lažje in hitreje, kot je to bilo mogoče pred razvojem spleta in informacijske tehnologije. To je omogočilo razvoj in prenos informacijskega bojevanja na različna družbena področja. Ker pa so tehnike informacijskega bojevanja postale primerljive z ostalo (klasično) računalniško kriminaliteto, je kompleksnost problematike še toliko širša. Resnost in nevarnost tovrstne grožnje prikazujemo skozi primere. S predstavitvijo trenutne zakonske ureditve v Sloveniji pa želimo prikazati neustrezno normativno podlago za delo organov pregona. Trenutna zakonska ureditev omogoča stanje, v katerih je primere informacijskega bojevanja lažje vršiti kot preganjati. Metode: Podan je pregled definicij informacijskega bojevanja v strokovni literaturi. Na podlagi analize definicij je predlagana konkretna in natančnejša opredelitev pojava informacijskega bojevanja. Kratko so predstavljeni nekateri primeri kibernetskih napadov, ki potrjujejo obstoj tovrstne grožnje. Analizirana je aktualna zakonodaja v Republiki Sloveniji. Na podlagi ugotovljenih slabosti so podani utemeljeni predlogi za izboljšave zakonodaje. Ugotovitve: Temeljna ugotovitev prispevka je, da se je (informacijsko) bojevanje, kot tradicionalni način doseganja ciljev, z razvojem sodobne IKT razširilo v vse sfere družbenega življenja, skladno s tem pa so se spremenile tudi njegove tehnike delovanja. Kibernetsko okolje je tej grožnji omogočilo neobvladljivo širjenje, kar je povzročilo novo globalno/transnacionalno tveganje za države in organizacije. Gospodarstvo, kritična infrastruktura, politični odnosi in svetovni mir so tista temeljna področja, ki jih informacijsko bojevanje želi kompromitirati. Kot kaže trenutno stanje normativne ureditve informacijskega bojevanja, so na nacionalni ravni naše države pomanjkanje politične volje, nerazumevanje in ravnodušnost temeljni atributi, ki omogočajo obstoj in razvoj informacijskega bojevanja. Na ravni svetovnih velesil in mednarodnih organizacij pa gre, zaradi zavedanja in uporabe prednosti tovrstnega bojevanja, za poskus ohranjanja neurejenega stanja, saj z informacijskim bojevanjem napadajo normativno ureditev. Izvirnost/pomembnost prispevka: Izvirna vrednost prispevka je opredelitev informacijskega bojevanja. Poleg tega pa je pomemben tudi prikaz narave informacijskega bojevanja na primerih in stanje normativne ureditve. Slednje je glavni zaviralec za preprečevanje opisane problematike.
Keywords: informacijsko bojevanje, informacijsko-kumunikacijske tehnologije, pravna podlaga, Slovenija
Published in DKUM: 11.05.2020; Views: 1221; Downloads: 104
Full text (418,46 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Velik napredek informacijske tehnologije prinaša različne pasti na področju zasebnosti, na katere je potrebno biti pozoren in se na njih ustrezno odzivati. Zaradi tega je bila leta 2016 s strani Evropske unije sprejeta in objavljena Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki je pričela veljati 25. 5. 2018. Ljudje veliko časa preživijo na delovnem mestu, zato je varstvo podatkov na delovnem mestu pomembno. Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora delodajalec imeti zakonito pravno podlago. Nova Uredba 2016/679 določa šest pravnih podlag, med katerimi velja privolitev za najbolj razširjeno. Vendar se zaradi specifičnosti delovnega razmerja, delodajalec le stežka sklicuje na privolitev in le-ta prihaja v poštev zgolj izjemoma. Delodajalci morajo imeti drugo pravno podlago, pri čemer pa so vedno dolžni upoštevati načelo sorazmernosti in obdelujejo samo podatke, ki so nujno potrebni. Uredba 2016/679 vsebuje preventivne ukrepe, ki naj pripomorejo k temu, da se zmanjšajo tveganja za kršitve varstva osebnih podatkov. Eden izmed ukrepov je ocena učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov, pri kateri morajo delodajalci že vnaprej prepoznati in oceniti tveganja. Delodajalci v praksi tega ne smejo razumeti kot neko dodatno obremenitev, ker je le-ta določena v njihovo korist, da se izognejo kršitvam in morebitnim kaznim. Velika novost je prav tako imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov. Njena funkcija je, da pomaga, svetuje, nadzoruje in skrbi za podjetje, da posluje v skladu z zakoni in predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Kot smo ugotovili, pooblaščena oseba ni osebno odgovorna, da podjetje posluje v skladu z določbami o varstvu podatkov, ampak je dokazno breme na delodajalcu. Delodajalec ji mora zagotoviti ustrezna sredstva (čas, denar, prostore), da lahko nemoteno opravlja naloge. Uredba 2016/679 ni tipična uredba, ker državam članicam pušča širok prostor, ki ga morajo zapolniti z lastnimi rešitvami na področju varstva osebnih podatkov. Zaradi tega so imele države dve leti časa, da svojo zakonodajo prilagodijo evropskemu okvirju, vendar Slovenija tega do danes še ni storila. Značilnost uredb je, da se uporabljajo neposredno, kar pomeni, da se določbe Uredbe 2016/679 uporabljajo tudi pri nas, zato so jih podjetja dolžna upoštevati. V primerih, kjer so določbe Uredbe 2016/679 v nasprotju z ZVOP-1, to pomeni, da se v teh primerih ZVOP-1 ne sme uporabiti, ampak se uporabi navedena uredba. Glede določb, ki niso v nasprotju z Uredbo 2016/679, pa se ZVOP-1 do njegove razveljavitve in sprejetja ZVOP-2 še naprej uporablja. Navedeno ustvarja pravno negotovost, saj je potrebno v posameznem primeru konkretno primerjati oba pravna akta in v primeru kolizije uporabiti Uredbo 2016/679. To je še posebej težko v primerih, kjer nasprotja niso čisto jasna, in v primerih, ko so posamezne določbe Uredbe 2016/679 napisane na splošno. Do danes sta bila obravnavana dva osnutka Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). V osnutkih je opaziti še veliko napak in nedoslednosti, določena področja so zgolj prepisana iz Uredbe 2016/679. Prva država, ki je posodobila svojo nacionalno zakonodajo, je bila Nemčija. To je storila v predpisanem roku, vendar zaradi pomanjkanja časa določenih področij ni uredila izčrpno. Upamo lahko, da bo Slovenija čimprej prilagodila svojo zakonodajo in da bo nov ZVOP-2 dovolj izčrpno urejal to področje, kot se za področje varstva osebnih podatkov tudi pričakuje.
Keywords: Osebni podatek, pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, privolitev delavca, pooblaščena oseba za varstvo podatkov, ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov
Published in DKUM: 22.01.2019; Views: 1723; Downloads: 275
Full text (820,30 KB)

Abstract: Avtorica se je, kot bivša policistka, pri opravljanju policijskih nalog, tudi sama pogosto soočala s policijskim pooblastilom vabljenja. Pri tem je pogosto naletela na njegovo neučinkovitost in nastale nepotrebne stroške, zato se je tudi odločila za to zaključno delo. Nenehne težnje po spremembi, določena mnenja in zahteve po odpravi pomanjkljivosti različnih institucij, med drugim tudi Varuha človekovih pravic, so prinesla spremembe. V času opravljanja policijskih nalog, se je na tem področju delno spremenila tudi zakonodaja, ki ureja področje vabljenja kot policijskega pooblastila. Namesto Zakona o Policiji je bil sprejet Zakon o nalogah in pooblastilih policije, prav tako tudi nov Pravilnik o policijskih pooblastilih. Določene spremembe so nastale tudi v Pravilniku o povračilu potnih stroškov vabljenim osebam. Glede na spremembo zakonodaje, bomo v diplomskem delu predstavili spremembe med novimi in starimi predpisi in pa določene obrazce, ki jih policisti uporabljajo pri izvajanju pooblastilu. Ne glede na obstoječo pozitivno zakonodajo, ki je doprinesla k nekoliko bolj natančno predpisanem postopku izvedbe navedenega policijskega pooblastila, bomo predstavili tudi nekaj praktičnih primerov. V nekaj primerih se policijsko pooblastilo vabljenja še vedno izkaže kot neučinkovito, zato se pri policistih porajajo dileme. V določenih primerih, vabilo kot policijsko pooblastilo še vedno ni učinkovito, zato je pred uporabo, v smislu upoštevanja načela sorazmernosti in racionalnosti izpeljave postopka v katerem bi lahko nastali le nepotrebni stroški, sam postopek pa bi bil lahko popolnoma neučinkovit, smiselno dobro premisliti, primarno na kakšen način oziroma ali ga v določenih primerih sploh uporabiti. Poskušali bomo predstaviti tudi rešitev za bolj učinkovito in racionalno uporabo policijskega pooblastila vabljenja. Ob upoštevanju zakonitosti in strokovnosti pri izvajanju policijskih pooblastil in ob dejstvu, da se tudi državljani vse bolj zavedajo svojih pravic v policijskih postopkih, lahko zaključimo, da je policijsko pooblastilo vabljenja, v večini primerov eno od manj strogih pooblastil, ki jih policisti uporabljajo pri zbiranju obvestil. Njegova strogost oziroma učinkovitost se izkaže le v primeru zbiranja obvestil od osumljenca, saj je v tem primeru mogoče le tega tudi privesti, seveda pa tudi v tem primeru ni nujno, da gre za učinkovito uporabo, kar kaže na določeno nesorazmerje med pooblastilom vabljenja, ki ga imajo policisti in med načelom sorazmernosti, ki ga morajo policisti pri izvajanju vseh policijskih pooblastil upoštevati.
Keywords: policija, policijska pooblastila, vabljenje, vročanje, privedba, pravna podlaga, diplomske naloge
Published in DKUM: 03.11.2015; Views: 2286; Downloads: 236
Full text (507,42 KB)

Abstract: Naloga z naslovom Razkritje bančnih podatkov organom pregona in javnosti v začetku zajema predstavitev bistvenih pojmov in institucij, ki imajo pomembno vlogo pri razkritju bančnih podatkov javnosti in organom pregona. Predstavljena je torej institucija banke, ki je pravna oseba s številnimi nalogami, njena glavna naloga pa je servisiranje prebivalstva in pravnih oseb. Banka posluje s prebivalstvom in gospodarskimi subjekti (komitenti) in pri tem pridobiva številne podatke o svojih komitentih, predvsem osebne podatke, ter podatke o njihovem premoženju in njihovih pravicah. Ti podatki so bančni tajni podatki in niso javni podatki. Pri razkritju bančnih podatkov imajo zelo pomembno vlogo razne institucije, med njimi tudi Informacijski pooblaščenec, ki ima dvojno vlogo: varstvo osebnih podatkov in zagotavljanje dostopa do javnih podatkov. Pomembno vlogo ima tudi Banka Slovenije, ki skrbi za likvidnost univerzalnih bank ter hrani in ima dostop do vseh bančnih podatkov, ki so bistveni za likvidnost posamezne banke in celotnega bančnega sistema. V zadnjem letu pa ima pri razkrivanju bančnih podatkov pomembno vlogo tudi Parlamentarna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki je nastala na pobudo poslancev državnega zbora z namenom ugotovitve, zakaj je prišlo do finančne krize. V tem okviru se od Banke Slovenije zahteva, da predloži oziroma razkrije vse potrebne podatke. Bančni podatki se lahko razkrijejo samo na podlagi pisnega dovoljenja osebe na katero se podatki nanašajo in na podlagi zakona, ki določa, da se morajo bančni podatki razkriti v predkazenskem in kazenskem postopku. V tretjem delu naloge se bomo osredotočili na razkritje bančnih podatkov v predkazenskem postopku, zato bomo podrobneje obravnavali slovensko in mednarodno pravno ureditev bančnih podatkov v kazenskem postopku. Pri pregledu pravnih podlag, se bomo osredotočili izključno na določbe, ki govorijo o bančnih podatkih in njihovem razkritju. V nadaljevanju je predstavljeno področje gospodarske kriminalitete in kriminalitete v bankah, z navedbo različnih zlorab ter opredelitvijo in odgovornostjo pravnih oseb pri zlorabah. Rezultati stresnih testov, ki so bili opravljeni v letu 2013 v slovenskih bankah, nam upravičeno povejo, da obstaja sum, da so vodilni v bankah v preteklih zadnjih 20-tih letih ravnali v nasprotju s kreditno in bančno politiko. Gre za sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika-1(2012) s strani upravnih in nadzornih organov banke. V zadnjem delu naloge je opredeljen predkazenski postopek, kadar se sumi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic in premoženjskega okoriščanja vodilnih v banki, s poudarkom na bančnih podatkih in njihovem razkrivanju, saj so le-ti ključni pri preiskovanju kaznivega dejanja. Opisali bomo tudi odgovornost, naloge in pooblastila vseh udeležencev predkazenskega postopka. V zaključku naloge so podani sklepi glede bančne tajnosti in preiskovanja kaznivih dejanj v slovenskem pravu in v mednarodnem pravu. Bančna tajnost v slovenskem pravu nima bistvenega pomena, predvsem zato, ker se morajo organi pregona in finančne ustanove ravnati po evropskem in mednarodnem pravnem redu, ki strmi, k odpravi bančne tajnosti, predvsem zaradi potrebe davčnih postopkov in zaradi preiskovanja kaznivih dejanj.
Keywords: banke, bančni podatki, zaupni podatki, varstvo podatkov, informacije javnega značaja, razkritje, pravna podlaga, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, magistrska dela
Published in DKUM: 28.11.2014; Views: 2058; Downloads: 514
Full text (671,68 KB)