| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
OBLIGACIJSKO PRAVNI VIDIKI JAVNE DRAŽBE
Rok Dolenc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu sem obravnaval institut javne dražbe. Pri delu sem uporabljaj predvsem Obligacijski zakonik (OZ). Ker Javna dražba v slovenskem pravnem redu ni urejena, sem poiskal pravila pod katera sem podredil slednji institut. Takoj je javna dražba vabilo k ponudbi na sklenitev pogodbe, pod pogoji kateri izhajajo iz razpisa dražbe. Ponavadi je ta pogoj najvišje izklicevana cena. Javno dražbo lahko podredimo pod tretji odstavek 22. člena OZ. Zakonodajalec v OZ uporabi pojem javna dražbi, pri institutih kateri se nanašajo na prodajo stvari, izraz licitacija pa uporablja pri institutih kjer je osrednje vprašanje storitve (npr. podjemna pogodba). Tako sem primerjal samo javno dražbo s podjemno pogodbo, in ugotovil da je javna dražba po pravni naravi vabilo k ponudbi na sklenitev pogodbe, pogodba o delu, pa bodisi je določeno da se bo sklenila pogodba s tistim kateri bo ponudil najnižjo ceno, je takšen razpis podrejen institutu javne ponudbe, bodisi pri izbiri ni pomembna le cena, je takšen razpis podrejen pod pravila k dajanju ponudb, in ni odločilen faktor pri izbiri najnižja cena. javno dražbo sem primerjal s samo javno ponudbo, in razpisom nagrade.
Keywords: vabilo k ponudbi, javna prodaja, javna dražba, licitacija, javna dražba v carinskem postopku, javna dražba v stečajnem postopku, faze javne dražbe, ekonomski razlogi za sklenitev javne dražbe, ponudba, sprejem ponudbe, pravna narava javne dražbe
Published: 27.07.2011; Views: 3834; Downloads: 454
.pdf Full text (379,68 KB)

2.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST PO KONVENICIJI ZDRUŽENIH NARODOV O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA IN OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU
Lovro Jurgec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Gospodarski subjekti so v današnjem času vse bolj vpeti v mednarodne gospodarske tokove. Pri tem se pogosto pojavljajo težave, ki izhajajo iz različnih pravnih ureditev posameznih pravnih področij. To pogosto predstavlja oviro pri poslovanju in posledično gospodarskemu napredku, saj se zaradi morebitnih težav, ki izhajajo iz nepoznavanja tujega pravnega reda gospodarski subjekti pogosto ne bodo odločili za poslovanje s gospodarskimi družbami iz tujine. Zaradi tega se v modernem času pojavljajo unificirana pravila, ki znatno olajšujejo poslovanje med pravnimi subjekti iz različnih držav. Takšno unificirano pravno ureditev na področju prodajne pogodbe predstavlja tudi Konvencija Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga, ki se pri ureditvi posameznih področij pogodbenega prava razlikuje od slovenske pravne ureditve. V diplomskem delu se ukvarjam s primerjavo pravnih ureditev poslovne odškodninske odgovornosti v slovenski pravni ureditvi in v Konvenciji Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga, pri čemer se posebej posvetim primerjavi pravne narave odškodninske odgovornosti in obsega povrnitve škode v obeh pravnih ureditvah, saj se ravno v zvezi s tema dvema pojmoma pojavljajo največje razlike med navedenima pravnima ureditvama.
Keywords: Poslovna odškodninska odgovornost, Obligacijski zakonik, Konvencija ZN o mednarodni prodaji blaga, mednarodna prodajna pogodba, pravna narava poslovne odškodninske odgovornosti, obseg povrnitve škode.
Published: 17.12.2012; Views: 1506; Downloads: 274
.pdf Full text (410,03 KB)

3.
EKSKULPACIJA POSLOVNE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI PO OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU IN DUNAJSKI KONVENCIJI (CISG)
Klemen Drnovšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Poslovna odškodninska odgovornost je odgovornost za škodo, ki izvira iz pogodbenega razmerja in je posledica nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti. Kljub strogi zakonski ureditvi odgovornost dolžnika ni absolutna, saj se dolžnik odškodninske odgovornosti lahko razbremeni. Dolžnik nosi dokazno breme razbremenitve in mora dokazati obstoj zakonsko predpisanih ekskulpacijskih okoliščin. Ekskulpacija poslovne odškodninske odgovornosti je v OZ drugače urejena kot v CISG. Po 240. členu OZ je dolžnik prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Dikcija člena ne vsebuje pogoja nepredvidljivosti in zunanjosti okoliščin, kar je zabrisalo ločnico med objektivno in subjektivno odgovornostjo. Slovenska pravna doktrina ne daje enoznačnega odgovora glede pravne narave poslovne odškodninske odgovornosti, vendar lahko kljub precejšnjim razhajanjem v pravni teoriji ugotovimo, da kvalifikacija odgovornosti ni tako pomembna in v sodni praksi nima bistvenega pomena. Na drugi strani pa CISG na podlagi 79. člena CISG predpisuje objektivno odgovornost. Dolžnik tako ni odgovoren za neizpolnitev, le če dokaže, da je do neizpolnitve prišlo zaradi ovire, ki je bila izven njegove kontrole, in da od njega ni bilo primerno pričakovati, da pri sklenitvi pogodbe upošteva ovire, se jim izogne ali pa premosti takšno oviro in njene posledice. CISG, ki se uporablja zgolj za sklepanje mednarodnih gospodarskih pogodb tako predpisuje strožjo obliko odgovornosti, saj razbremenitev dolžnika omogoča le v primerih, kadar je do neizpolnitve prišlo zaradi nepredvidljivih okoliščin in kadar te izhajajo izven dolžnikove sfere kontrole.
Keywords: odgovornost za kršitev pogodbe, neizpolnitev, razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti, ekskulpacija, subjektivna pravna narava, objektivna pravna narava, Dunajska konvencija – CISG, 79. čl. CISG, 80. čl. CISG.
Published: 07.10.2014; Views: 2841; Downloads: 346
.pdf Full text (659,80 KB)

4.
Pravice do statusa begunca zaradi naravnih pojavov in nesreč
Marko Šerbel, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo, ki je pred vami, obravnava problematiko statusa okoljskih beguncev. V današnji razviti družbi obstajajo zakoni, deklaracije in konvencije, katere urejajo zaščito človekovih pravic in njihovih temeljnih svoboščin. Kljub vsemu prihaja do pravnih praznin, ko določena skupina izpade iz okvira neke pravne zaščite. Ravno to se je zgodilo pri urejanju statusa oseb, ki so prisiljene zapustiti svoj matični teritorij, ko nepredvidljiv naravni pojav ali nesreča uniči njihov dom, rodovitno zemljo za pridelovanje hrane, kontaminira pitno vodo ali kako drugače vpliva na poslabšanje osnovnih pogojev za življenje. Prenaseljenost je z mojega zornega kota zagotovo pomembno vprašanje, s katerim bi se morale mednarodne organizacije intenzivneje ukvarjati, s tem pa posledično iskati možne rešitve za čim bolj složno normalizacijo trenutnega stanja. Za okoljske begunce se lahko uporablja tudi termin notranje razseljeni ljudje, kar pomeni, da je ta skupina ljudi v večini primerov razseljena znotraj meja svoje matične države. Ravno v tem drugem poimenovanju lahko najdemo prvi poglavitni razlog za nastanek pravne praznine glede pridobitve enakih pravic in zaščite kot begunci, ki zapuščajo državo izvora zaradi takšnega ali drugačnega strahu pred preganjanjem. Da lahko begunec uživa mednarodno zaščito po Konvenciji o statusu beguncev, mora izpolnjevati štiri s to konvencijo določene pogoje, od katerih pa nobeden ne vsebuje možnosti pridobitve statusa begunca zaradi vpliva višje sile. Naravni pojavi in nesreče so nepredvidljiva višja sila, ki vedno bolj obsežno vpliva na človeška življenja. Vzrok za naraščanje naravnih pojavov in nesreč je lahko plod same narave ali pa brezobzirnega človeškega posega vanjo. Glavna predpostavka diplomskega dela bo, ali oseba sploh lahko pridobi status begunca zaradi naravnih pojavov in nesreč. V samem začetku bom predstavil pojem begunstva, begunske pravice in dolžnosti ter pojasnil nekatere pojme v povezavi z begunstvom. Poleg tega bom poskušal odgovoriti na vprašanje, ali je okoljskim beguncem zagotovljeno enako pravno varstvo kot ostalim vrstam beguncev. Na koncu se bom posvetil vprašanju, ali je možno osebo, ki pridobi status okoljskega begunca, uspešno integrirati nazaj v normalno družbo do te mere, da ponovno samostojno zaživi in tako ne predstavlja več bremena državi.
Keywords: okoljski begunec, naravni pojavi, naravne nesreče, okoljski problemi, begunec, Konvencija o statusu beguncev, narava, pravna praznina
Published: 12.05.2016; Views: 529; Downloads: 47
.pdf Full text (884,18 KB)

5.
ODVZEM PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA
Anja Dobovičnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Ukrep odvzema premoženja nezakonitega izvora v ZOPNI je instrument s katerim je razširjen domet odvzema tudi na področje pravdnega postopka. Edinstven je predvsem zato, ker je za uvedbo finančne preiskave potreben nižji dokazni standard. Dokazno breme pa nosi lastnik premoženja. Diplomsko delo je sestavljeno iz več sklopov. Na samem začetku sem pojasnila razmejitve in vzporednice med civilnim in kazenskim odvzemom premoženja. Navedla sem razloge in spodbude za sprejem civilnega odvzema. Določila sem pravno naravo ukrepa in razčlenila potek pravdnega postopka za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Opredelila sem možnosti začasnega zavarovanja in začasnega odvzema premoženja nezakonitega izvora za večjo učinkovitost odvzema. Prav tako me je zanimalo ali ukrep odvzema premoženja nezakonitega izvora posega v ustavne pravice.
Keywords: civilni odvzem premoženja nezakonitega izvora, Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ZOPNI, kriminal, faze civilnega postopka, pravna narava, začasno zavarovanje, začasen odvzem, ustavne pravice, retroaktivnost
Published: 24.06.2016; Views: 1045; Downloads: 224
.pdf Full text (671,14 KB)

6.
Pravna narava dogovora v mediaciji
Nina Marin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Mediacija kot ena izmed oblik alternativnega reševanja sporov je proces, v katerem ni sodnika, ki bi odločal o spornem vprašanju, ampak je nevtralna tretja oseba tista, ki pomaga strankam, da dosežejo sporazum. Vloga mediatorja v tem procesu torej ni odločati o spora, ampak omogočiti strankam najboljše možnosti in jim pomagati pri usmeritvi, da dosežejo sporazum. Proces mediacije je prostovoljen, fleksibilen in zaupen, kar predstavlja pomembno prednost, zaradi katere se v zadnjem času vse več strank odloča, da bodo spor reševale s pomočjo tega postopka. Eden izmed razlogov zaradi katerega se stranke odločajo za mediacijo je tudi ta, da je veliko cenejša in hitrejša od sodnih postopkov, kar velja še posebej za Veliko Britanijo. Zaradi nevtralnosti mediatorja so stranke precej bolj zaupljive kot če se spor odvija pred sodiščem, pri tem pa je pomembna razlika med obema postopkoma. V postopku mediacije mediator ne sprejme nobene zavezujoče odločitve in ne presoja, katera stranka ima v sporu prav. Stranki tako obdržita neke vrste avtonomnost, katere rezultat je sporazum, ki ga oblikujeta stranki sami z lastno aktivnostjo, mediator pa jima pri tem samo pomaga. Rešitev mediacije je lahko tudi brez pravnih elementov, kar pomeni, da se lahko zaključi z opravičilom, obžalovanjem, moralno zavezo. Kljub temu da se mediacijski postopek sicer lahko konča na različne načine, je sklenitev sporazuma o rešitvi spora najbolj zaželena. Izbiro oblike sklenjenega sporazuma imajo stranke same oziroma je to odvisno od okoliščin in pravil konkretne mediacije. Pri tem je za odločitev o tem, kakšno obliko sporazuma bodo stranke sklenile, pomembna pravna narava posameznega dogovora oziroma sporazuma. Ena izmed možnosti je sklenitev izvensodne poravnave, ki ima to slabost, da kot pogodba civilnega prava ni neposredno izvršljiva. To lahko pomeni precejšnjo slabost v primeru, ko ena izmed pogodbenih strank svoje obveznosti ne izpolni, saj taka poravnava ne omogoča prisilne izpolnitve v izvršbi, ampak mora upravičenec to zahtevati s tožbo v sodnem postopku. Stranke pa pridobijo izvršljivost doseženega sporazuma, če ga sklenejo v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, sodne poravnave ali v obliki arbitražne odločbe na podlagi poravnave.
Keywords: mediacija, proces, nevtralnost mediatorja, rešitev mediacije, sporazum o rešitvi spora, pravna narava dogovora, izvensodna poravnava
Published: 02.12.2016; Views: 756; Downloads: 75
.pdf Full text (550,25 KB)

7.
Pogodba o zdravljenju
Amadej Čater, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavana pogodba o zdravljenju. Pogodba o zdravljenju je inominatna pogodba obligacijskega prava, ki v pravnih virih Republike Slovenije ni neposredno urejena. Gre za dvostransko oz. bilateralno sinalgmatično pogodbo, ki je lahko odplačna ali neodplačna. Stranki pogodbe sta zdravnik in pacient, kjer prvi s svojim znanjem in strokovnimi metodami skuša ozdraviti drugega ali pa mu nudi določeno medicinsko storitev. Skleneta jo lahko izrecno, s podpisom pogodbe o zdravljenju, ali pa nastane kot tiha pogodba s konkludentnim ravnanjem strank. Obe stranki imata po pogodbi o zdravljenju določene obveznosti, vendar pa je njuno pogodbeno razmerje vselej asimetrično, saj ima zdravnik veliko več obveznosti kot pacient. Pogodba o zdravljenju je po pravni naravi navadno kvalificirana kot mandatna pogodba, saj zdravnik ne garantira uspešnega zdravljenja, zato govorimo o obligaciji prizadevanja. Zdravnik si prizadeva ozdraviti pacienta, da pa bi to dosegel, uporablja metode medicinske znanosti ter medicinsko opremo. Vendar pa v določenih primerih lahko zasledimo tudi elemente podjemne pogodbe, kadar zdravnik jamči za končni uspeh. V teh primerih gre za ti. obligacijo rezultata. Tovrstni primeri so ponavadi lepotne operacije, storitve protetike, laboratorijske preiskave, genske raziskave, ipd. Obravnavane obveznosti zdravnika po pogodbi o zdravljenju so pojasnilna dolžnost, obveznost zdravnika, da izvrši pregled ter postavi diagnozo, opravi zdravljenje osebno, zdravi pacienta ter postopa po pravilih medicinske stroke. Ter obveznosti pacienta, da plača zdravniku za zdravljenje ter sodeluje z zdravnikom.
Keywords: pogodba o zdravljenju, pravna narava, medicinsko pravo, obveznosti zdravnika, obveznosti pacienta, mandatna pogodba, podjemna pogodba, obligacija rezultata, obligacija prizadevanja
Published: 02.12.2016; Views: 1195; Downloads: 155
.pdf Full text (1,15 MB)

8.
Varstvo narave v Sloveniji in človek v igri dileme zapornikov skozi oči varstvoslovja
Mateja Žižek, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V opisani problematiki je torej ključno združevanje varstvoslovja z naravovarstvom, ki se v prvi vrsti ukvarja z varovanjem narave same, zaradi česar je predstavljena tudi kratka razvojna pot varstva narave v Sloveniji. Danes je varstvo narave in z njim življenjskega okolja v katerem živimo postalo družbena norma, urejena s pravnimi pravili in državno prisilo, z namenom zagotovitve pravic in dolžnosti, zato svoje mesto v diplomskem delu najdeta tudi zakonodaja in kazenskopravni sistem.
Keywords: okolje, narava, narodni parki, varstvo okolja, varstvo narave, pravna ureditev, kazenskopravna ureditev, diplomske naloge
Published: 02.11.2017; Views: 317; Downloads: 44
.pdf Full text (6,47 MB)

9.
Pravne značilnosti pogodbe o finančnem leasingu
Denis Gorjup, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je uvodoma opredeliti pojem leasinga, njegovo zgodovino in namen, ter pojasniti pojma pogodbe o leasingu ter finančnega leasinga, ki je pojavna oblika splošnega pojma leasinga. Kasneje se bom osredotočil na pravne vire, ki jih uporabljamo pri sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu ter pri reševanju sporov v zvezi z njo, pri čemer so najbolj pomembni splošni pogoji poslovanja, nacionalni zakoni in tudi mednarodne konvencije. Ker je pogodba o finančnem leasingu inominatna pogodba, bom navedel, katera pravna pravila se zanjo uporabljajo v okviru pozitivnega prava ter kako kvalificirati njeno pravno naravo. V nadaljevanju bodo pojasnjeni oblika in predmet pogodbe, stranke, ter njihove pravice in obveznosti ter tudi kako pogodba o finančnem leasingu preneha. Za zaključek bom strnjeno opredelil pravno naravo pogodbe o finančnem leasingu glede na mnenja različnih pravnih teoretikov, ter okvirno pojasnil vse njene pravne značilnosti ter tudi pomen za pravni promet in prakso.
Keywords: pogodba o leasingu, finančni leasing, pravna narava pogodbe o finančnem leasingu, splošni pogoji pogodbe, pravice in obveznosti leasingodajalca in leasingojemalca, Konvencija UNCITRAL o mednarodnem finančnem leasingu
Published: 26.09.2017; Views: 503; Downloads: 98
.pdf Full text (522,51 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica