| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 20
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Fiskalno pravilo in javnofinančna stabilnost
Špela Strašek, 2019, master's thesis

Abstract: V zadnjem desetletju je zaznati rastoči interes med teoretiki in praktiki o problemu finančne stabilnosti in fiskalnih pravil. Globalna finančna kriza in evrska kriza sta razkrili ranljivost in krhkost javnih financ in nediscipline fiskalne politike. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vlogo fiskalnih pravil pri doseganju fiskalne stabilnosti. V prvem delu magistrske naloge smo proučevali funkcije, značilnosti in različne oblike fiskalnih pravil. V drugem delu pa smo po proučitvi trendov v svetu in Evropski uniji razpravljali o vnosu fiskalnega pravila v Ustavo Republike Slovenije ter o sprejemu Zakona o fiskalnem pravilu. Ugotovili smo, da so fiskalna pravila zagotovila bolj zdrave javne finance. Proračunski primanjkljaj v evroobmočju je padel od 6% v bruto domačem proizvodu v letu 2010, na pod 1% v 2018, dosti nižje kot ZDA/Japonska. Prihodnost fiskalnega upravljanja v Evropski uniji vidimo v iskanju pravega ravnotežja med Evropsko unijo in nacionalnimi nivoji, in med pravili, institucijami ter tržno disciplino. V pogledu vloge fiskalnega sveta pa menimo, da je potrebno doseči večje zaveze in uvesti eventualne sankcije za vlade, ki pravil ne spoštujejo, sicer bodo fiskalni sveti samo papirnati tiger.
Keywords: fiskalno pravilo, fiskalni svet, fiskalni deficit, stabilnost javnih financ, strukturni saldo, Zakon o fiskalnem pravilu
Published: 09.04.2019; Views: 529; Downloads: 128
.pdf Full text (1,38 MB)

2.
Geografska variabilnost lobanje močvirske rovke, Neomys anomalus (Cabrera, 1907) v Sloveniji
Sabina Titan, 2019, master's thesis

Abstract: Namen raziskave je bil analizirati geografsko variabilnost lobanje močvirske rovke Neomys anomalus v Sloveniji. Predstavnike močvirske rovke najpogosteje najdemo ob stoječih vodnih telesih. V Sloveniji je splošno razširjena, saj jo najdemo od nižin do visokogorja. V tej raziskavi smo domnevali, da se selekcijski pritiski razlikujejo med okolji, kar se odraža kot medpopulacijska morfometrična heterogenost. Geografsko variabilnost močvirske rovke smo merili na lobanjah, pridobljenih iz muzejskih zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije. V analizo smo vključili 164 osebkov s petih geografskih območij (Kočevja, Kranja, Lendave, Ljubljanskega barja in Postojne). Z metodami geometrijske morfometrije smo ovrednotili variabilnost v velikosti in obliko lobanj. Dokazali smo, da med različnimi geografskimi območji obstajajo statistično značilne razlike tako v velikosti kot obliki lobanje. Na splošno sekundarni spolni dimorfizem ni bil statistično značilen ne v velikosti in ne obliki lobanje. Izjema so samice z Ljubljanskega barja, ki so imele nekoliko večje lobanje. Velikost osebkov se je večala od severa proti jugu in je bila v negativni korelaciji s povprečno temperaturo okolja ter je tako izkazovala pozitiven Bergmannov odziv. Odkrili smo, da sta za območji z največjimi (Postojna) in najmanjšimi lobanjami (Lendava) bili značilni tudi skrajni nadmorski višini (556 m in 161 m). Odkrili smo tudi, da se variabilnost v velikosti lobanje močvirske rovke v Sloveniji ujema z ugotovitvami, da so osebki močvirske rovke manjši v območjih, kjer živijo simpatrično z vodno rovko Neomys fodiens.
Keywords: geometrijska morfometrija, selekcijski pritisk, geografska variabilnost, spolni dimorfizem, Bergmannovo pravilo
Published: 04.04.2019; Views: 606; Downloads: 91
.pdf Full text (1,75 MB)

3.
Ocenjevanje kakovosti življenja: pravilo vrhunca in konca
Tanja Špes, 2018, master's thesis

Abstract: Preučevanje ocenjevanja konca življenja je glede na daljšanje življenjske dobe v zadnjih desetletjih vse bolj aktualno. Pri ocenjevanju življenja gre za retrospektivno ocenjevanje, kar pomeni, da je takšna ocena podvržena pristranostim, na primer pravilu vrhunca in konca. Pravilo vrhunca in konca pravi, da ljudje dogodke ocenjujejo na podlagi dveh ključnih trenutkov, in sicer najbolj intenzivnega trenutka (vrhunec) in konca, pri tem pa zanemarjajo trajanje dogodka. V pričujočem magistrskem delu sem preverjala, ali pravilo vrhunca in konca drži pri ocenjevanju celotnega življenja ter ali udeleženci, kadar jih vprašamo, katero izmed ocenjevanih življenj bi najraje živeli, presojajo tako dolžino kot tudi konec življenja. Izvedla sem dva spletna eksperimenta. Prvi eksperiment, v katerem je sodelovalo 70 udeležencev, od tega 14 moških (20%) in 56 žensk, predstavlja replikacijo eksperimenta Dienerja idr. (2001). Drugi eksperiment, v katerem je sodelovalo 226 udeležencev, 62 (27,4 %) moških in 164 žensk, sem metodološko nekoliko prilagodila in dodala vprašanje o preferenci življenja. Udeleženci so bili naključno razdeljeni v dva pogoja, ki sta se razlikovala glede na valenco; v enem pogoju so udeleženci brali tri vinjete, ki so se nanašale na srečno življenje, v drugem pogoju pa tri vinjete, ki so se nanašale na nesrečno življenje. Vinjete so se med sabo razlikovale glede na konec. Rezultati obeh eksperimentov so pokazali, da se je pravilo vrhunca in konca potrdilo v pogoju srečnega življenja, kjer udeleženci ocenjujejo kratko srečno življenje kot bolj zaželeno v primerjavi s srečnim življenjem z dodatnimi manj srečnimi leti na koncu, medtem ko se v pogoju nesrečnega življenja pravilo vrhunca in konca ni pokazalo. Povprečne vrednosti so pokazale, da udeleženci, kadar jih vprašamo po preferenci življenja, vzamejo v obzir tako dolžino kot tudi konec življenja, vendar pa tudi te razlike niso bile statistično značilne.
Keywords: pravilo vrhunca in konca, zanemarjanje trajanja, kakovost življenja, hevristike
Published: 08.10.2018; Views: 413; Downloads: 73
.pdf Full text (889,42 KB)

4.
Prenos pravila de minimis iz konkurenčnega prava na področje svoboščin notranjega trga EU
Janja Hojnik, 2012, original scientific article

Abstract: Prispevek raziskuje značilnosti in funkcijo pravila de minimis, njegovo obstoječo uporabo v okviru konkurenčnega prava EU in na področju javnega naročanja, nato pa presoja uporabo tega pravila na področju ekonomskih svoboščin notranjega trga. Izpostavlja tako primere, iz katerih izhaja, da pravilo de minimis ni združljivo z notranjim trgom, kot naraščajočo množico odločitev Sodišča EU, iz katerih izhaja ravno nasprotno. Na tej osnovi prispevek na osnovi teoretičnih komentarjev tega pravila diskutira o prednostih in slabostih potencialne uvedbe tega pravila na področje notranjega trga. Avtorica zaključuje, da okviru notranjega trga EU pravilo de minimis povečuje avtonomijo nacionalnih oblasti in tako krepi demokratičnost odločanja v EU kot sistema večstopenjskega vladanja. Preko tega pravila namreč državne članice ohranijo pristojnosti na področju tržnega prava, kar zadeva pravila, ki formalno ne diskriminirajo med domačim in uvoženim blagom, osebami in storitvami, katerih namen ni urejati trgovine z drugimi državami članicami in katerih omejujoči učinki na delovanje notranjega trga so preveč nedoločljivi in posredni, da bi lahko obveznost iz te zakonodaje predstavljala kršitev PDEU.
Keywords: pravilo de minimis, notranji trg, EU, Evropska unija, subsidiarnost, avtonomija, konkurenca
Published: 01.08.2018; Views: 228; Downloads: 35
.pdf Full text (318,61 KB)

5.
Vpliv ekonomskega pristopa na presojo vezanih in paketnih prodaj v konkurenčnem pravu EU
Martina Repas, 2011, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava vezano in paketno prodajo v luči zlorabe prevladujočega položaja, ki je prepovedana po členu 102. Pogodbe o delovanju Evropske unije. Tovrstne prodaje splošno pomenijo skupno prodajo samostojnih oz. ločenih proizvodov, ki praviloma ne sodijo na isti proizvodni trg, in so v praksi precej pogostne, čeprav so problematične le v primeru, ko ima podjetje, ki se teh praks poslužuje, določeno stopnjo tržne moči. V skladu z ekonomsko teorijo vezane in paketne prodaje nedvomno ustvarjajo protikonkurenčne učinke. Zato pristop, po katerem bi se tovrstne prodaje obravnavale kot per se nezakonite brez natančne analize učinkov na konkurenco, ni na mestu, čeprav analiza klasičnih primerov vezanih poslov, ki sta jih obravnavale Komisija in Sodišče, ne kažeta tako. Prispevek v zvezi s tem prikaže razvoj obravnavanja vezanih in paketnih prodaj v konkurenčnem pravu EU in ZDA, ki se je od zastopanja per se stališča preusmeril k pristopu, ki poudarja dejanske ali pričakovane ekonomske učinke domnevno nezakonitega ravnanja. Ta pristop se v EU kaže v zadevi Microsoft proti Komisiji, sprejet pa je tudi v Navodilih Komisije glede prednostnih nalog izvrševanja pri uporabi člena 82 Pogodbe ES za izključevalna ravnanja.
Keywords: Evropska unija, EU, trgovinsko poslovanje, konkurenca, konkurenčno pravo, prodaja, vezani posli, pravila utemeljenosti, nezakonitost, paketna prodaja, per se pravilo nezakonitosti
Published: 31.07.2018; Views: 325; Downloads: 41
.pdf Full text (256,22 KB)

6.
Fiskalno pravilo
Romina Cerar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Cilj tega diplomskega dela je predstaviti fiskalno pravilo, ki ga je izoblikovala Evropska unija z namenom omejiti zadolževanje držav in s tem poglabljanje krize in so ga z evropskim fiskalnim paktom v svojo zakonodajo sprejele države članice EU. V nalogi bodo podrobneje predstavljene vrste fiskalnih pravil, vsebina oz. določbe fiskalnega pakta ter kako se je uredil vpis pravila v državah članicah EU, seveda pa bo poudarek tudi na tem, kako se je z vpisom fiskalnega pravila spremenil 148. člen slovenske Ustave ter kaj to pomeni za Slovenijo. Nekoliko podrobneje bo predstavljen tudi leta 2015 sprejet Zakon o fiskalnem pravilu, pa tudi napake in odkloni zakonskih določb glede na ustavno določeno fiskalno pravilo.
Keywords: fiskalno pravilo, javni dolg, Fiskalni pakt, EU, Ustava RS
Published: 30.10.2017; Views: 899; Downloads: 119
.pdf Full text (1,14 MB)

7.
Odškodninska odgovornost in pravilo podjetniške presoje ("business judgement rule")
Mateja Zaveršnik, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga analizira pravilo podjetniške presoje kot izhaja iz ključnih odločitev sodišč zvezne države Delaware v Združenih državah Amerike in meje, ki so jih navedena sodišča postavila za sprejemljivo podjetniško tveganje. Prevladuje mnenje, da bi bilo nepravično, če bi sodišča poslovno odločitev, ki je bila sprejeta v dobri veri, naknadno, ko je rezultat odločitve že znan, preučevala in odločala o tem ali je bila sprejeta odločitev v najboljšem interesu deležnikov družbe ali ne. Potrebno je ločevati med protipravnimi ravnanji članov organov vodenja in poslovnimi odločitvami, ki niso prinesle želenega rezultata in so družbi povzročile škodo. Pravilo podjetniške presoje, kot izpodbojna domneva, ščiti odločevalce pred osebno odgovornostjo in postopek njihovega odločanja pred naknadnim sodnim nadzorom. Predlog za implementacijo pravila podjetniške presoje v slovenski pravni red je vseboval tudi osnutek slovenskega predloga za spremembo Zakona o gospodarskih družbah. Šlo je za zanimiv predlog, predvsem glede na negotovost, ki se je na obravnavanem področju začela pojavljati v Ameriki. Zdi se, kot da se je v zvezni državi Delaware (v državi, ki nima verjetno samo najbolje razvitega pravila podjetniške presoje ampak tudi državi, ki je najbolj naklonjena oz. vzdržna do direktorjevih ravnanj) zaščita, ki jo navedeno pravilo nudi, zmanjšala. To je najverjetneje odziv na škandale kot je na primer zadeva Enron, ki je spodbudila sodstvo, če ne že k preoblikovanju, pa vsaj k oženju sicer široke uporabe pravila podjetniške presoje. Ta sprememba je v Ameriki povzročila še večjo zmedo glede interpretacije pravila podjetniške presoje. Osnovni problem je najti pravo ravnovesje med pooblastili danimi upravi, da vodi družbo in pravico deležnikov družbe, da smatrajo direktorje odgovorne za odločitve, ki so jih sprejeli. Pravilo podjetniške presoje deluje kot primarni sodni mehanizem za uravnoteženje te napetosti. Pravilo podjetniške presoje, ki je v anglosaškem sistemu zasnovan kot domneva, bo težko neposredno prenesti v našo zakonodajo. Potrebno je jasno razlikovanje med analizo, ki se zahteva v skladu z dolžnostjo skrbnega ravnanja in pravilom podjetniške presoje kot standardom postopkovne presoje. Pravilo podjetniške presoje je v našem pravnem sistemu potrebno razumeti in razlagati v okviru standarda skrbnosti in predstavlja ožji pojem od pojma dolžne skrbnosti. Medtem, ko je skrbnost vestnega in poštenega strokovnjaka zelo strog standard, pa pravilo podjetniške presoje daje članom organom vodenja bistveno več svobode pri sprejemanju poslovnih tveganj, saj dolžno skrbnost omejuje zgolj na postopek sprejemanja poslovne odločitve, prav tako pa je nižja tudi stopnja krivde. Magistrsko delo preučuje možnost uporabe tega tipičnega pravila anglosaškega pravnega sistema v slovenskem civilnem pravnem redu.
Keywords: Odškodninska odgovornost članov organov vodenja, pravilo podjetniške presoje, dolžnost skrbnosti, dolžnost vestnega in poštenega strokovnjaka, standard odgovornosti, doktrina sodnega vzdržanja, doktrina imunitete.
Published: 26.10.2016; Views: 2322; Downloads: 438
.pdf Full text (1,40 MB)

8.
KRAJ OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ - KRAJ OPRAVLJANJA STORITEV V SISTEMU DDV
Ingrid Skitek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi bom opredelila storitve po Zakonu o davku na dodano vrednost ter pomen kraja obdavčitve pri storitvah. Opisala bom kratek zgodovinski pregled razvoja pravil v Evropski skupnosti. Predstavljena bosta dva sistema pravil za določanje kraja opravljenih storitev (splošno pravilo ter posebna pravila) ter opis le teh. Določitev kraja obdavčitve storitve z davkom na dodano vrednost je področje, na katerem so se v preteklih letih dogajale številne spremembe v zakonodaji Evropske skupnosti in posledično tudi v nacionalnih zakonodajah držav članic. Kadar davčni zavezanec opravi storitve v drugi državi članici, kot ji pripada sam, oziroma kadar se opravijo storitve med subjektoma iz različnih držav, je potrebno določiti, kateri državi pripada davek. Določitev kraja obdavčitve ima zato v teh primerih velik pomen in pomembnost. Način določanja kraja obdavčitve je pri storitvah nekoliko poseben, saj v nekaterih primerih temelji na domnevi, da je kraj opravljanja storitev drugje, kot pa so storitve dejansko opravljene. Takšen način določanja kraja obdavčitve sledi temeljnim načelom ureditve davka na dodano vrednost, to je obdavčitev po kraju dejanske potrošnje.
Keywords: Zakon o davku na dodano vrednost, kraj obdavčitve storitev, splošno pravilo, posebno pravilo, davčni zavezanec, poslovanje davčnih zavezancev.
Published: 19.09.2016; Views: 691; Downloads: 57
.pdf Full text (837,50 KB)

9.
Akcesijsko pravilo stvarnega prava v sodni praksi
Aljoša Hribar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Z akcesijskim pravilom sta tesno povezani načelo specialnosti in načelo povezanosti zemljišča in objekta. Lastninska pravica je temeljna človekova pravica in osrednja pravica stvarnega prava. Iz nje izhajajo tri lastniška upravičenja. Ta upravičenja so pravica do uporabe in uživanja, pravica do posesti in pravica do razpolaganja s stvarjo. Lastninska pravica ni neomejena. Omejitve delimo na javnopravne in zasebnopravne. Delitev pogosto ni jasna, saj so zasebnopravne omejitve pogosto tudi v javnopravnem interesu. Na omejitev lastninske pravice se nanaša tudi načelo prepovedi zlorabe pravic. Predmet lastninske pravice je stvar. Sestavina je vse, kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del glavne stvari in ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic. Navezuje se na načelo accessio cedit principali. Temeljna delitev stvari je na nepremičnine in premičnine. Nepremičnina je prostorsko odmerjeni deli zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami. Vse druge stvari so premičnine. Pritiklina je premičnina, ki je v skladu s splošnim prepričanjem namenjena gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari. Lastninsko pravico lahko pridobimo na podlagi pravnega posla, zakona, dedovanja ali odločbe državnega organa. Akcesijsko pravilo stvarnega prava se nanaša na pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona. Gre za izvirni način pridobitve lastninske pravice. Akcesija ali prirast je možna tako na nepremičninskem kot na premičninskem področju. Najpomembnejši izjemi od načela povezanosti zemljišča in objekta sta stavbna pravica in etažna lastnina. Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremično. Etažna lastnina pa je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov.
Keywords: stvarno pravo, lastninska pravica, nepremičnina, akcesijsko pravilo, stavbna pravica, etažna lastnina, načelo povezanosti zemljišča in objekta
Published: 16.09.2016; Views: 877; Downloads: 100
.pdf Full text (1,01 MB)

10.
ZLORABA POLOŽAJA ALI ZAUPANJA PRI GOSPODARSKI DEJAVNOSTI Z VIDIKA GOSPODARSKEGA PRAVA
Mojca Turinek, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom »Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti z vidika gospodarskega prava« tako po pojmovni kot vsebinski plati opredeljuje posamezne oblike ravnanj storilcev tega kaznivega dejanja, ki je inkriminirano v 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), s posebnim poudarkom na tistih ločnicah in segmentih, ki ob upoštevanju temeljnega ustavnega načela svobodne gospodarske pobude pomenijo prehode iz povsem legalnega in legitimnega načina gospodarskega poslovanja, do dejanj, ki pomenijo zlorabo položaja, zaupanja, ki je na podlagi splošnih ali posebnih pooblastil dano osebam znotraj gospodarskih in z njimi izenačenih subjektov, prekoračitev pravic v razmerju do tretjih oseb ali opustitev dolžnosti, h katerim so posamezniki zavezani na podlagi samega zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi, njihovega upravljanja ali zastopanja. Skozi predstavitev lastnih praktičnih primerov, dilem sodne prakse, teoretičnih izhodišč in primerjalno pravne dogmatike avtorica v delu izpostavlja pomen pravočasne prepoznave elementov protipravnosti v posameznih poslovnih dogodkih in njihovih posledicah ter pravilne in zakonite uporabe gospodarskih institutov, osvetljenih z vidika posebnosti institutov splošnega dela kazenskega zakonika v smeri pravilne pravne kvalifikacije kaznivega dejanja. Odgovarja na vprašanja o upravičenosti kritike teorije o nedoločenosti obravnavanega kaznivega dejanja, njegove potrebnosti v kazenskem zakoniku ter z vidika opredeljenosti opisa dejanja kot tihe blanketne norme opozarja na temeljno načelo enotnosti pravnega reda. Ob označitvi dejanja kot posebnega delikta so pojasnjene ločnice med (so)storilstvom in udeležbo s poudarkom na institutih nepravega opustitvenega dejanja, opustitvene pomoči, poskusa pri sostorilstvu, posebnosti posrednega storilstva ter dejanskega in kolegijskega organa v povezavi s pravnimi učinki privolitve in njene zakonitosti. Opredeljuje se do pravne kontinuitete trenutno veljavnega opisa dejanja v primerjavi z njegovimi predhodniki ter ob opustitvi klavzule o subsidiarnosti postavlja razmejitve do kaznivega dejanja poneverbe, stečajnih in korupcijskih kaznivih dejanj ter pranja denarja, pri tem pa opozarja na uporabo interesne formule in pomen načela dvojne kaznivosti. Delo razrešuje tudi dileme v zvezi z neuravnoteženostjo med ravnanjem in posledico temeljne oblike kaznivega dejanja ter ob poudarjenih elementih premoženjskega delikta opozarja na odvečnost inkriminacije njegove privilegirane oblike, motivirane s pridobitvijo nepremoženjske koristi. Za postavitev mej področja kriminalnosti pri podjetniških odločitvah, ugotavljanje koristoljubnega ali oškodovalnega namena storilca ter obstoja katere od zatrjevanih oblik zmot ponuja razlago pravila razumne poslovne presoje, podaja kriterije za opredelitev gospodarske dejavnosti v okviru negospodarskih subjektov ter (ne)dopustnosti razpolaganj s premoženjem v vodilnih pravnoorganizacijskih oblikah družb ter ob podani civilistični razlagi pojma pojasnjuje razlike med fiktivnimi posli v korporacijskem in kazenskopravnem smislu. Prikazane so tudi posebnosti upravljanja in možnosti uresničitve zakonskih znakov obravnavanega dejanja v času ustanavljanja družbe, njene finančne krize in prenehanja ter v okviru koncernskih razmerij.
Keywords: zloraba položaja ali zaupanja, delictum proprium, sostorilstvo, udeležba, posredni storilec, dejanski organi, namerni delikt, blanketna napotitev, načelo enotnosti pravnega reda, gospodarska dejavnost, gospodarski subjekti, preddružba, razpolaganje s premoženjem gospodarske družbe, fiktivni posli, finančna pomoč, pravilo razumne poslovne presoje, tvegani posli, zloraba v času prenehanja družbe, stečajni upravitelj, stek (čistih) gospodarskih kaznivih dejanj.
Published: 15.09.2016; Views: 1827; Downloads: 108
.pdf Full text (1,69 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica