Search the digital library catalog

Abstract: Rediteljska služba predstavlja pomemben varnostni mehanizem za vzdrževanje reda, usmerjanje udeležencev in preprečevanje incidentov na javnih zbiranjih. Po Zakonu o javnih zbiranjih (»Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ-UPB5)«, 2011) mora organizator zagotoviti ustrezno število usposobljenih rediteljev, ki izpolnjujejo določene pogoje, medtem ko Zakon o zasebnem varovanju (»Zakon o zasebnem varovanju (ZZaSV-1)«, 2011) določa pogoje in pristojnosti varnostnikov, ki pogosto opravljajo delo na istih dogodkih. Četudi imajo reditelji zelo podobno vlogo kot varnostniki, ne sodijo v delovno razmerje po Zakonu o zasebnem varovanju. Med omenjenima službama obstajajo pomembne razlike glede samih pravic, obveznosti in pogojev za delo, kar povzroča veliko nejasnosti. Izstopajo tudi pomanjkljivosti v zakonski opredelitvi nadzora nad delom rediteljskih služb, zato bi bili smiselni bolj jasna razmejitev nalog in pristojnosti ter usklajena zakonska ureditev obeh področij. S tem bi bilo izvajanje javnih zbiranj bolj učinkovito in varno za vse udeležence.
Keywords: prekrškovno pravo, zakonska domneva nedolžnosti, obrnjeno dokazno breme, privilegij pred samoobtožbo, pravila cestnega prometa
Published in DKUM: 04.12.2025; Views: 0; Downloads: 1
Link to file

Abstract: Magistrska naloga analizira koncept nevtralnosti v mednarodnem pravu, njen zgodovinski razvoj ter položaj v sodobnih evropskih okoliščinah. Raziskuje pravne definicije nevtralnosti, pravice in dolžnosti nevtralnih držav ter razlike med tradicionalno nevtralnostjo in sodobnimi oblikami nesodelovanja. V nalogi sem nevtralnost opredelil kot pravni položaj države, ki se ne udeležuje vojne in ostaja nepristranska, ter kot trajno politiko izogibanja vojaškim zavezništvom ali konfliktom. Pri tem sem ločil med aktivno nevtralnostjo, kjer država dejavno sodeluje v mednarodnih odnosih, in pasivno nevtralnostjo, ki zasleduje predvsem lastne interese. Zgodovinski pregled zajema razvoj pravil o nevtralnosti od 17. stoletja, vključno s Haaškimi konvencijami iz leta 1907, ki urejajo pravice in dolžnosti nevtralnih držav na kopnem in morju. V nalogi sem predstavil zgodovinske primere nevtralnosti, kot sta Švedska in Švica med drugo svetovno vojno, ter sodobne konflikte, kjer se države pogosto znajdejo v sivem območju med nevtralnostjo in aktivnim sodelovanjem. V nalogi sem podrobneje analiziral razkorak med tradicionalno nevtralnostjo in sodobnimi obveznostmi kolektivne varnosti, kot jih določa Ustanovna listina Združenih narodov, ki državam nalaga sodelovanje v ukrepih proti agresorjem. Obravnavana je tudi kompleksna vloga nevtralnosti v okviru članstva v Evropski uniji, kjer so določene države, kot sta Švedska in Finska, nedavno opustile nevtralnost zaradi groženj, ki jih predstavlja ruska invazija na Ukrajino. Naloga preučuje prednosti in slabosti nevtralnosti, ki med drugim vključujejo večjo suverenost in možnosti za mediacijo, po drugi strani pa opozarja na izoliranost in visoke stroške vzdrževanja oborožene nevtralnosti. Iz uporabe zgodovinske, dogmatične in primerjalnopravne metode raziskovanja naloga izhaja, da so pravice in dolžnosti nevtralnih držav v sodobnem mednarodnem pravu sicer jasno definirane, vendar so zaradi sprememb v načinih vojskovanja pogosto težje izvedljive v praksi. Naloga odpira vprašanja o smiselnosti nevtralnosti v sodobnem globalnem kontekstu in izpostavlja potrebo po prilagoditvi mednarodnega prava sodobnim realnostim.
Keywords: Nevtralnost, nevtralnostno pravo, pravo oboroženih spopadov, pravila vojskovanja, suverenost, oborožena nevtralnost, mednarodni odnosi, Evropska Unija, NATO (Severnoatlantska pogodbena organizacija), vojaška zavezništva, rusko-ukrajinska vojna
Published in DKUM: 03.09.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (1,11 MB)

Abstract: Doktorska disertacija se osredotoča na uporabo metod umetne inteligence in podatkov kolektivne inteligence strokovnjakov za napovedovanje parametrov mostov, grajenih po tehnologiji postopnega narivanja. Podatki kolektivne inteligence omogočajo zajem izkušenj strokovnjakov, metode umetne inteligence pa njihovo uporabo in prenos tega znanja. Pri tem podatki kolektivne inteligence izhajajo iz različnih virov - od zakonskih predpisov do parametrov mostov, grajenih po tehnologiji postopnega narivanja. Majhne zbirke podatkov, ki so običajno stalnica pri specifičnih inženirskih problemih, smo ustrezno obdelali z uporabo primernih statističnih metod in jih razširili za uporabo pri metodah umetne inteligence. S tem smo izboljšali pokritost problemskega prostora. Za razširitev zbirke podatkov je bila uporabljena metoda stratificiranega vzorčenja, pri tem pa so bile upoštevane aleatorne in epistemične nezanesljivosti. Analizirane so bile različne metode umetnih nevronskih mrež v namen doseganja optimalnih rezultatov obravnavanega problema. Razvit je bil empirični matematični model, ki omogoča napoved parametrov mostov, grajenih po tehnologiji postopnega narivanja, ter napoved prečnega prereza mostne konstrukcije ob upoštevanju zakonskih predpisov. Pri napovedi parametrov mostov smo izračunali tudi informacije o relativni zanesljivosti rezultatov in lokalnih napakah. Pri evaluaciji izdelanih modelov smo upoštevali tako napako napovedi kot tudi pripadajoče podatke o relativni zanesljivosti rezultatov. Izdelani so bili dvo- in večdimenzionalni grafi za razlago rezultatov in analizo medsebojnih vplivov različnih parametrov. Uporabili smo strogo matematični pristop ter pristop, ki temelji na interpretaciji rezultatov s pomočjo velikih jezikovnih modelov. Za namen aplikacije rezultatov v gospodarstvu je bila izdelana aplikacija Asistent za načrtovanje mostov z uporabo umetnih nevronskih mrež, ki predstavlja pomoč inženirjem pri projektiranju in gradnji mostov, grajenih po tehnologiji postopnega narivanja. Aplikacija omogoča dinamično spreminjanje vhodnih in izhodnih parametrov. Doktorska disertacija dokazuje uporabo podatkov kolektivne stroke v metodah umetne inteligence pri gradnji mostov, grajenih po tehnologiji postopnega narivanja in podaja splošni okvir uporabe metod umetne inteligence v gradbeništvu.
Keywords: umetna inteligenca, kolektivna inteligenca, zanesljivost napovedi, pravila stroke, armiranobetonski most, tehnologija postopnega narivanja
Published in DKUM: 29.05.2025; Views: 0; Downloads: 42
Full text (11,01 MB)

Abstract: V magistrski nalogi smo obravnavali tehniko, poimenovano rudarjenje asociativnih pravil, katere namen je odkrivanje in podrobno razumevanje skritih vzorcev v podatkih. Odkrite skrite vzorce pa predstavljajo asociativna pravila, ki se pri tem postopku ustvarijo in služijo kot smernice za priporočanje izdelkov ali produktov, optimizacijo zalog in analizo nakupovalnih navad. Predstavili smo tudi, kaj so optimizacijski algoritmi, ki jih rudarjenje asociativnih pravil uporablja, in kako delujejo. Velik poudarek smo podali tudi na personalizacijo, kaj je, kakšne vplive ima na ljudi, prav tako pa smo podali par praktičnih primerov. Nato smo opisali orodja, ki smo jih uporabljali, podrobneje predstavili uARMSolver ter kako ga vzpostaviti in uporabiti. Nato smo opisali našo izdelano rešitev, na koncu pa opravili še analizo ter interpretacijo rezultatov.
Keywords: Algoritem, asociativna pravila, diferencialna evolucija, personalizacija, rudarjenje
Published in DKUM: 03.03.2025; Views: 0; Downloads: 27
Full text (2,36 MB)

Abstract: Pravila šolskega reda so dokument, ki skupaj z vzgojnim načrtom in pravili hišnega reda deluje kot sredstvo vzgojnega delovanja v šolskem prostoru. Čeprav pravila šolskega reda in hišni red morda ne prejmejo toliko pozornosti kot vzgojni načrt, so kljub temu pomembna dopolnitev, saj urejajo vedenje učencev ter določajo pravice in dolžnosti vseh udeležencev v šolskem okolju. Njihov glavni namen je zagotavljanje varnega in strukturiranega učnega okolja, kjer se spoštujejo vrednote in normativni okvirji, kar omogoča učinkovito izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti. Pomembnost pravil šolskega reda se odraža v njihovem vplivu na vsakodnevno delovanje šole, saj prispevajo k ohranjanju discipline in reda, kar je bistveno za dobro počutje učencev in učiteljev ter za ustvarjanje pozitivne šolske klime. Namen raziskave zaključnega dela je bil ugotoviti poznavanje in uporabo pravil šolskega reda med osnovnošolskimi učitelji ter njihovo mnenje o pogostosti posodabljanja teh pravil. V raziskavi je sodelovalo 311 osnovnošolskih učiteljev iz celotne Slovenije. Rezultati so pokazali, da učitelji dobro poznajo pravila šolskega reda, pri čemer učitelji z višjimi strokovnimi nazivi in razredniki ocenjujejo, da pravila poznajo bolje. Sodelovanje pri pripravi pravil je boljše med učitelji z višjimi nazivi in razredniki, pri čemer večina učiteljev meni, da to sodelovanje prispeva k izboljšanju učnega okolja. Učitelji s pravili šolskega reda seznanjajo učence in starše na različne načine, kot so pogovori, roditeljski sestanki in informacijsko-komunikacijska orodja. Pravila šolskega reda ocenjujejo kot koristna, zlasti pri urejanju uporabe pametnih naprav, obravnavi neprimernega vedenja in drugih disciplinskih vprašanj. Večina učiteljev podpira redno posodabljanje pravil, pri čemer se nagibajo k letni prilagoditvi glede na spremembe v šolskem okolju.
Keywords: vzgoja, izobraževanje, vzgojni načrt, pravila šolskega reda
Published in DKUM: 10.09.2024; Views: 43; Downloads: 120
Full text (2,01 MB)