1. Primerjava pravnega okvirja kaznivih dejanj in otrokovih pravic v slovenski in hrvaški zakonodaji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDenis Najvirt, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo z vidika mednarodnih virov in zgodovine urejanja pravic otrok ter vsebinske primerjave kazenskega zakonika v Sloveniji in na Hrvaškem raziskali pravni okvir varstva pravic otrok in mladoletnikov ter sodne prakse v primerih, ko so otroci in mladoletniki žrtve zoper njih storjenih kaznivih dejanj in ko so sami v vlogi storilca.
Ugotovili smo, da so otroci in mladoletniki najpogosteje žrtve kaznivih dejanj nasilja v družini, zanemarjanja in surovega ravnanja, onemogočanja stikov drugega starša z otrokom razvezanih staršev, neplačevanja preživnine, kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, pornografskih vsebin z otroki, posilstva, spolnega nasilja, kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja in pridobivanja oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene.
Najpogostejša kazniva dejanja, ki jih storijo mladoletniki, so kazniva dejanja zoper premoženje, zoper življenje in telo, javni red in mir, zoper človekovo zdravje in kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost.
Ugotovili smo, da se delež kaznivih dejanj mladoletnikov zoper spolno nedotakljivost v vseh storjenih kaznivih dejanjih mladoletnikov v Sloveniji in na Hrvaškem vsako leto poveča v povprečju za 0,2 %.
Zaključimo lahko, da so pravice otrok in mladoletnikov tako na mednarodnem nivoju kot na nivoju članic Evropske unije, Slovenije in Hrvaške, dobro urejene. V Sloveniji celovito zagotavlja pravice otrok in mladoletnikov v sodnih postopkih s strokovnjaki, ki te pravice izvajajo v praksi, Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke.
Keywords: kazniva dejanja, pravice otrok, slovenska zakonodaja, hrvaška zakonodaja, sodna praksa, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.01.2024; Views: 423; Downloads: 105
 Full text (2,22 MB) |
2. PRAVNO VARSTVO OTROKOVIH SOCIALNIH IN EKONOMSKIH PRAVIC – IZBRANI VIDIKI : magistrsko deloŠpela Lešnik, 2023, master's thesis Abstract: Zadnjih nekaj let se je svet soočal s pomembnimi prelomnicami, ki segajo od ekonomske krize do pandemije covid-19. V tem času so bili na preizkušnji vsi vidiki človekovega obstoja. Takšni dogodki vplivajo na državo blagostanja, brezposelnost in revščino, zdravstvo ter izobraževanje. Kar pa ima pomemben vpliv na otrokove pravice, njihovo uresničevanje in varstvo. Kljub vseobsegajoči zmedi so posamezniki in državni organi, pri uresničevanju ter varstvu otrokovih socialnih in ekonomskih pravic, kot temeljno vodilo dolžni upoštevati otrokovo korist.
Socialne in ekonomske pravice otrok so varovane na mednarodni, regionalni in nacionalni ravni. Na mednarodni ravni je pomembna predvsem Konvencija o otrokovih pravicah, katera je povzročila prenos težišča od varstva otroka na varstvo njegovih pravic. Socialne in ekonomske pravice otrok so označene kot pravice pozitivnega statusa, kar pomeni, da je za njihovo uveljavljanje potrebna določena stopnja aktivnosti države, enako velja za njihovo varstvo. Ne glede na njihovo naravo, pa so za njihovo uresničevanje v prvi vrsti odgovorni starši. Slednji morajo vedno gledati na otrokove najboljše interese in njegovo dobrobit. Le v primeru, da to s strani primarnih nosilcev zagotavljanja otrokovih pravic ni zadovoljivo doseženo, stopijo v ospredje različni ukrepi, s katerimi se posega v starševsko skrb in ki predstavljajo intervencijo države.
Kljub širokemu spektru ureditve, lahko še vedno zaznamo kakšno odprto vprašanje oziroma področje, ki bi ga bilo potrebno raziskati in urediti.
Keywords: socialne pravice otrok, socialna varnost, pravica do najvišjega možnega dosegljivega standarda, ekonomske pravice otrok, pravica do zasebne lastnine in dedovanja, pravica do dela, pravica do izobraževanja
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 426; Downloads: 59
Full text (944,38 KB) |
3. Otroci, mir in varnost : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloZara Vodopivec, 2023, undergraduate thesis Abstract: Oboroženi konflikti letno terjajo na milijone življenj po vsem svetu, najpogosteje so žrtve nedolžni civilisti med njimi tudi otroci, ki so za preživetje primorani poprijeti za orožje. Skozi celotno zgodovino človeštva ter vojskovanja smo priča neposrednemu vključevanju otrok v spopade kljub napredku sodobnega časa, obstoju različnih mednarodnopravnih dokumentov (Konvencija o otrokovih pravicah) ter nenehnih prizadevanj mednarodnih organizacij, temu družbenemu problemu ni videti konca. Otroci na prizadetih območjih so žrtve posilstev, vseh vrst nasilja, odvzeta jim je pravica do izobraževanja, novačijo jih za vojake, ločujejo od njihovih družin in mnogi umirajo za lakoto. Nenehnim vojnam pa ni videti konca v Južnem Sudanu, kjer so življenja otrok najbolj ogrožena. Tamkajšni otroci nimajo dostopa niti do osnovnih življenskih dobrin potrebnih za preživetje, kaj šele do izobraževanja. UNICEF, Združeni narodi, UNCHR ter druge organizacije se vsakodnevno zavzemajo za varstvo otrok ter ostalih civilistov, vlivajo novo upanje za boljšo prihodnost, vendar so včasih zaradi prevelikega pritiska konfliktov pri tem neuspešni. Trenutni instrumenti mednarodnega prava in ukrepi, ki jih sprejemajo države same ter mednarodne organizacije za zaščito otrok, so v praksi dokaj neučinkoviti, še posebej v Južnem Sudanu. Za izboljšanje položaja bi bilo treba učinkovitejše in hitrejše ukrepati predvsem pa bi se moralo začeti celotno človeštvo zavedati resnost samega problema. Otroci krojijo prihodnost našega sveta, zato jim je treba omogočiti zdravo okolje, v katerem lahko brezskrbno odraščajo in razvijajo svoje sposobnosti ter spoštovati njihove pravice.
Keywords: otroci, oboroženi spopadi, pravice otrok, mednarodne organizacije, Južni Sudan, diplomske naloge
Published in DKUM: 04.07.2023; Views: 462; Downloads: 46
Full text (583,65 KB) |
4. Vloga otrokovih pravic v digitalnem oglaševanjuTina Tajnik, 2023, master's thesis Abstract: Digitalno oglaševanje je komunikacija, ki za pridobitev potencialnih odjemalcev uporablja digitalne kanale. Del tega je tudi oglaševanje otrokom. Digitalna tehnologija je del življenja naših otrok, tako v vsakdanu kot tudi v izobraževalnem okolju. Ob tem se otrokove pravice zaradi uporabe interneta konfigurirajo na novo, ob pojavu vse bolj prilagojenega, integriranega, poglobljenega, interaktivnega in personaliziranega oglaševanja.
Magistrsko nalogo smo razdelili na teoretični in empirični del. Teoretični del je pregled spoznanj iz literature s področja digitalnega oglaševanja in pravic otrok v digitalnem oglaševanju. Predstavili smo razširjenost, načine in kanale digitalnega oglaševanja. Nadalje smo se osredotočili na otrokov kognitivni razvoj v povezavi z razumevanjem oglaševanja in vplive oglaševanja na otroke. Pregledali in predstavili smo pravne vire, ki ščitijo otroke pred zlorabami v oglaševanju. Podali smo primere spornih oglasov namenjenih otrokom v digitalnih medijih. Na koncu teoretičnega dela smo podali še etične vidike oglaševanja otrokom. Teoretični del nam je služil kot podlaga za empirično raziskavo.
V empiričnem delu smo ugotavljali, ali sta pojma pravice otrok in digitalno oglaševanje medsebojno povezana. Ugotavljali smo povezave na področju odnosa otrok in staršev do oglaševanja, uporabe digitalnih medijev, digitalne pismenosti in zavedanja varnosti otrok v digitalnih medijih. Zaščita otrok je staršem pomembna, zato so nas zanimale tudi pravice otrok v digitalnem oglaševanju.
Keywords: digitalno oglaševanje, zaščita otrok, etičnost oglaševanja otrokom, pravice otrok.
Published in DKUM: 29.06.2023; Views: 606; Downloads: 77
Full text (2,32 MB) |
5. Zaščita otrokovih koristi v športu : magistrsko deloAnja Šprah, 2020, master's thesis Abstract: Otrokova korist je temelj otroškega prava in osnovno vodilo v vseh zadevah glede otroka. V Družinskem zakoniku je otrokova korist povzdignjena na raven načela, kar ji daje posebno težo in jo je zato treba upoštevati pri razlagi vsake določbe Družinskega zakonika, ki zadeva otroke. Kot pravni standard se otrokova korist razvija in prilagaja vsakokratnim družbenim razmeram. V magistrskem delu sta predstavljena pomen in vsebina načela otrokovih koristi, v povezavi s tem pa tudi pojma otrok in starševska skrb.
Starši, kot imetniki starševske skrbi, morajo v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbeti za njegovo korist. Kaj je korist otroka, pa starši oblikujejo običajno po svojih lastnih predstavah, željah in pričakovanjih. Na podlagi te pravice in obveznosti sprejemajo tudi ukrepe za zaščito otroka. Kadar se otrok ukvarja s športom, starši neizogibno postanejo del njegovega športnega življenja. Danes imajo starši, v primerjavi s preteklostjo, v otrokovem življenju večjo in aktivnejšo vlogo. V magistrskem delu je zato precejšnja pozornosti namenjena vlogi staršev pri zaščiti otrokovih koristi, predstavljena pa je tudi vloga športnega trenerja.
Ključno vprašanje magistrskega dela je, kako so varovane otrokove koristi na področju športa. Šport lahko ima izjemno pozitivno vlogo, in tako služi kot edinstveno orodje za izvajanje načel, zastavljenih s Konvencijo o otrokovih pravicah. Po drugi strani pa v športu še vedno prihaja do grobih kršitev pravic otrok. Predstavljena je ureditev zaščite otrokovih koristi v športu v okviru prava Evropske unije, v luči Konvencije o otrokovih pravicah in v Sloveniji. Magistrsko delo se dotika tudi pomena športnih organizacij. Zaščita otrokovih koristi v športu je aktualna problematika, ki se ji namenja vedno več pozornosti.
Keywords: otrok, otrokove pravice, varstvo otrok, mladi športniki, športno pravo, Konvencija o otrokovih pravicah
Published in DKUM: 16.09.2020; Views: 1558; Downloads: 284
Full text (646,77 KB) |
6. Vloga vzgojitelja pri hospitaliziranem predšolskem otrokuMaša Peterlin, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko nalogo sestavljata teoretični in empirični del. Osnovni cilj naloge je bil prikazati pomen vzgojitelja ob prihodu bolnega otroka na oddelek bolnišnice in vlogo vzgojitelja pri hospitaliziranem predšolskem otroku ter ugotoviti pravice hospitaliziranega otroka v bolnišnici. Pri teoretičnem delu je opredeljeno, kako otrok preživlja bolezen ter kakšna je vloga staršev in vzgojiteljev pri njegovi bolezni in katere pravice ima otrok v bolnišnici. Bivanje v bolnišnici različno vpliva na otroka.
Vlogo vzgojitelja pri hospitaliziranem otroku v bolnišnici in kakšna je vloga vzgojitelja pri prepoznavanju in ugotavljanju težav pri hospitaliziranem otroku smo ugotovili z empirično raziskavo. Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo bilo 20 vzgojiteljev v Sloveniji in 80 staršev hospitaliziranih otrok, ki so se v času anketiranja nahajali na otroškem oddelku na Pediatrični kliniki v Ljubljani.
Z anketnim vprašalnikom smo ugotovili, da mora biti vzgojitelj ustrezno usposobljen in pri svojem delu profesionalen. Za vzgojitelje je pomembna tudi izmenjava dobrih praks, dodatno strokovno izobraževanje in sodelovanje v bolnišničnem timu. Vzgojitelji so pripravljeni za različne oblike učenja.
Vzgojitelji se morajo ravnati po predpisih, ki jih določa Kurikulum za vrtce in pravilniki. Vzgojitelji v bolnišničnem vrtcu vključujejo v svoje delo vse otroke, ki se zdravijo na oddelku.
V bolnišničnem vrtcu je sodelovanje s starši drugačno kot sodelovanje s starši v vrtcu z zdravimi otroki. Starši hospitaliziranih otrok od vzgojitelja v bolnišničnem vrtcu pričakujejo razumevanje, podporo in upoštevanje življenjske situacije, v kateri so se znašli.
Keywords: predšolski otrok, hospitalizacija, bolezen, pravice otrok, vloga staršev in vzgojiteljev
Published in DKUM: 27.07.2020; Views: 1098; Downloads: 131
Full text (1,43 MB) |
7. Varstvo otrok v oboroženih spopadih : magistrsko deloTjaša Simonič, 2019, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi je obravnavana tematika varstva otrok v oboroženih spopadih, sorodni pojmi, ki so povezani z varstvom v oboroženih spopadih ter najpomembnejši mednarodnopravni dokumenti na področju varstva otrok. Oboroženi spopadi, vojne, terorizem, bremenijo številne otroke po svetu. Otroci so v državah, ki so izpostavljene tovrstnim spopadom, prisiljeni odrasti zelo hitro. Številni otroci se pridružijo oboroženim skupinam izključno iz razloga, da se izognejo revščini ter da se počutijo varne in se izognejo morebitni smrti.
Osrednja tema moje magistrske naloge je predstaviti položaj otrok, ki so rojeni v državah, v katerih divja vojna. Na tisoče otrok po svetu je vpletenih v oborožene spopade. Rekrutirajo jih tako vladne vojske kot tudi paravojaške in druge oborožene skupine. Mednarodno pravo to prepoveduje, rekrutiranje mlajših od 15 let je celo vojni zločin. Na področju varstva otrok je veliko mednarodnopravnih dokumentov, ki si prizadevajo za njihovo varstvo. Zaščita otrok v oboroženih spopadih se je začela s štirimi ženevskimi konvencijami iz leta 1949. Te konvencije poskušajo ublažiti posledice nasilja v vojni, zlasti glede ranljivih skupin oseb - bolnih, ranjenih, vojnih ujetnikov. Po drugi svetovni vojni je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Deklaracijo o otrokovih pravicah. Deklaracija je odprla pot za sprejetje Konvencije o otrokovih pravicah iz leta 1989, ki je postala prvo pravno zavezujoče mednarodno besedilo za zaščito otrokovih pravic.
Eden izmed najpomembnejših dokumentov na področju oboroženih spopadov je tudi Rimski statut. Z Rimskim statutom je bilo ustanovljeno mednarodno kazensko sodišče. Rimski statut določa, da je dolžnost vsake države izvajati kazensko jurisdikcijo zoper tiste, ki so odgovorni za mednarodna hudodelstva.
V magistrski nalogi je predstavljen tudi vpliv oboroženih spopadov na izobraževanje ter spolno zlorabo otrok. Oboroženi spopadi v zadnjih letih so prizadeli življenja številnih otrok. Oboroženi spopadi vplivajo tudi na izobraževanje otrok ter na njihovo varstvo pred spolnimi in drugimi zlorabami. Izobraževanje je bistvena pravica vseh državljanov. Ima ključno vlogo pri zaščiti otrok pred zlorabo ali zanemarjanjem. Konvencija o otrokovih pravicah v 28.členu priznava pravico vsakega otroka do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja in spodbuja razvoj sekundarnega izobraževanja, ki je dostopno in omogočeno.
V oboroženih spopadih med drugim prevladuje tudi spolno nasilje. Mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic absolutno prepovedujeta vse oblike spolnega nasilje v vsakem trenutku in proti vsakomur. Mednarodno kazensko pravo določa odgovornost za storilce spolnih zločinov. Ti trije pravni organi se na tem področju zelo krepijo in si prizadevajo za izboljšanje.
V zaključku magistrske naloge sem se dotaknila tudi mednarodnih organizacij, ki si že vrsto let prizadevajo za izboljšanje varstva otrok. Med najpomembnejšimi organizacijami sta vsekakor UNICEF in Mednarodni odbor Rdečega križa. Njuna glavna naloga je zaščiti življenje in dostojanstvo žrtev oboroženih spopadov, med katerimi je veliko tudi otrok.
Keywords: otrokove pravice, oboroženi spopadi, terorizem, otrok vojak, varstvo otrok, begunci.
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1315; Downloads: 190
Full text (930,01 KB) |
8. Varstvo otrokovih pravic v digitalnem okolju : magistrsko deloVerena Horvat, 2019, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava precej moderno tematiko, tj. novodobni – digitalni svet. V povezavi s tem se v delu osredotočamo na raznorazne kršitve, ki jih uporaba moderne tehnologije prinaša, predvsem za otroke in mladostnike, katerih uporaba tovrstne tehnologije iz leta v leto vedno bolj narašča.
S strani raznoraznih raziskav je nesporno dokazno, da današnja mladina svoj prosti čas preživlja drugače, kot je to bilo še pred desetletji, ko digitalizacije še ni bilo na razpolago oziroma vsaj ne v tolikšni meri. Posledično uporabi, pa se porast kršenja pravic otrok veča.
Za dosledno razumevanje tematike magistrske naloge smo na začetku razdelali in pojasnili osnovne pojme, predvsem kaj digitalno okolje sploh pomeni in kaj vse zajema. Ugotoviti je bilo potrebno tudi, nosilci katerih vseh pravic otroci sploh so in izhajajoč iz tega, katere od slednjih so največkrat tarča kršitev s strani dejanj storjenih v digitalnem okolju.
Po raziskovanju, katere pravice otrokom pripadajo, je bilo moč ugotoviti, da so pravice otrok urejene v širokem pravnem obsegu, kar zajema zakonodajo tako na ravni EU kot tudi v domači zakonodaji. Iz pregleda le-te smo spoznali, da je možnosti za kršitev teh pravic v digitalnem okolju ogromno, zato je zelo pomembno, da je to pravno področje dodobra urejeno.
Najpogostejše oblike kršitev, ki se na internetu pojavljajo predstavljajo pornografija, pedofilija in kibernetsko nasilje, tj. nasilje povzročeno preko digitalne tehnologije.
Keywords: otrok, pravice, internet, pedofilija, pornografija, kibernetsko nasilje, zasebnost, osebnost.
Published in DKUM: 13.09.2019; Views: 1619; Downloads: 174
Full text (1,76 MB) |
9. Odpravljanje tradicionalnih navad, ki škodujejo otrokom - primer UgandaMaša Klajderič, 2018, undergraduate thesis Abstract: Konvencijo o otrokovih pravicah (KOP) je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Veljati je začela 2. septembra 1990. KOP poziva vlade, naj otroke obravnavajo resno in spodbujanju njihovih pravic namenijo ustrezno pozornost v zakonih in usmeritvah, proračunskih odločitvah in vsakodnevnih dejavnostih na vseh upravnih ravneh. Pri tem je nujno zavarovati otrokovo pravico do svobode pred nasiljem. Nasilje nad otroki je namreč zelo razširjen pojav, ki ogroža vse otrokove pravice. Bistvo diplomskega dela je podrobneje predstaviti tradicionalne navade, ki škodujejo otrokom. Mednje uvrščamo obrezovanje otrok, spolno zlorabo otrok te umor iz časti. V zadnjih letih je bil dosežen pomemben napredek glede zaščite otrok pred nasiljem. Število držav, ki v svoje programe vključujejo preprečevanje in odpravo nasilja, nedvomno povečuje. Poleg tega se krepi tudi pravno varstvo otrok pred vsemi oblikami nasilja.
Keywords: otrok, otrokove pravice, obrezovanje deklic, umor iz časti, spolna zloraba
Published in DKUM: 26.11.2018; Views: 1253; Downloads: 113
Full text (1,15 MB) |
10. Otrokova največja korist kot pravni standard v družinskopravnih zadevahDaša Gita Lainšček, 2018, master's thesis Abstract: Otrok je vsako človeško bitje, ki je mlajše od 18 let. Na takšni definiciji otroka temeljijo slovenska zakonodaja in mednarodni pravni viri. Predvsem zaradi svoje starosti in s tem povezane neizkušenosti, nezrelosti ter ranljivosti velja, da otrok potrebuje zaščito, varstvo in pomoč. Intenziteta zaščite otrok, pomen njihovih pravic in vsebina so se z leti ter vzporedno z razvojem družbe spreminjali. Otrok je postal subjekt, ki mu pripadajo lastne pravice. V trenutno veljavni zakonodaji lahko najdemo različne pravne institute, ki otroka varujejo v številnih življenjskih situacijah, v katerih se lahko znajde. Pri vseh dejavnostih, ki neposredno ali posredno zadevajo otroka, ne glede na to, ali jih vodijo državne ali zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, mora biti načelo otrokove največje koristi glavno vodilo. Gre za pravni standard, ki ga je potrebno zapolniti v vsakem konkretnem primeru. Upoštevati je treba okoliščine, ki posamezni primer opredeljujejo ter ga konkretizirajo. Najpomembnejši mednarodno pravni dokument, ki se dotika vprašanja otrokovih pravic ter izrecno uveljavlja načelo otrokove največje koristi kot vodilo pri odločanju v zadevah, ki se tičejo otrok, je Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah. Sklicevanje na to izredno pomembno načelo najdemo še v številnih drugih pravnih aktih, mednarodnih in nacionalnih razsežnosti. Zaradi nedoločenosti tega pravnega standarda se sodniki, strokovni delavci in drugi v praksi velikokrat srečujejo s težavami pri njegovi opredelitvi. Kot vodilo otrokove koristi jim predstavljajo določena splošna pravna načela, otrokove pravice, pravice in dolžnosti staršev ter drugi instituti prava, ki otroka skušajo zaščititi ter mu nuditi vso potrebno varstvo.
Keywords: otrok, načela družinskega prava, pravni standard, otrokova največja korist, vsebina otrokove koristi, otrokove pravice, dolžnosti staršev
Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 2693; Downloads: 503
Full text (1,27 MB) |
