| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Neizkrivljena konkurenca na račun omejitve izvrševanja pravic intelektualne lastnine : pregled sodne prakse Sodišča EU
Vesna Težak, 2013, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava pristop Sodišča EU k omejevanju pravic intelektualne lastnine, kadar njihovo izvrševanje predstavlja zlorabo prevladujočega položaja, ki je prepovedana po členu 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Imetništvo pravice intelektualne lastnine samo po sebi sicer ne pomeni prevladujočega položaja, nedvomno pa povečuje možnosti zanj, saj so te pravice ekskluzivne in tako poleg ekonomske prednosti dajejo imetniku možnost, da druga podjetja na trgu izključi od izvrševanja te pravice oz. jim celo oteži ali prepreči vstop na trg. Skozi sodno prakso bomo predstavili, kako Sodišče EU vedno bolj posega v izvrševanje pravic intelektualne lastnine, da bi preprečilo imetniku prevladujočega položaja izkrivljati konkurenco, ter razložili, zakaj lahko takšen pristop podjetja na trgu odvrne od vlaganja v razvoj in inovacije ter na dolgi rok zavira konkurenco.
Keywords: pravice intelektualne lastnine, zloraba prevladujočega položaja, ekskluzivnost pravic, podjetje, vstopne ovire, izkrivljanje konkurence
Published in DKUM: 01.08.2018; Views: 870; Downloads: 45
.pdf Full text (263,24 KB)

2.
Patentiranje v rastlinski biotehnologiji - kmetijska izjema
Maja Planinc, 2017, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava institut kmetijske izjeme kot eno izmed vidnejših pridobitev v rastlinski biotehnologiji in v tem pogledu tudi kot pridobitev v pravu intelektualne lastnine. V skladu s to izjemo lahko kmet uporablja rastlinski zaščiten material za uporabo v poljedelstvu. Izjema pa hkrati vključuje tudi dovoljenje, da kmet svoje pridelke iz zaščitenega materiala uporablja za nadaljnje razmnoževanje na svoji kmetiji. Teorija si je na področju instituta kmetijske izjeme enotna, vendarle pa je opaziti velike težave v uporabi pravila v praksi. V magistrskem delu je zato institut kmetijske izjeme analiziran v luči sodnih odločb Sodišča EU. Ker se institut kmetijske izjeme pojavlja tako pri žlahtniteljski pravici kot pri patentu, je v magistrskem delu najprej predstavljeno, kako se pravici med seboj razlikujeta in kakšna je uporaba kmetijske izjeme pri eni in pri drugi pravici. Ugotoviti je, da je ena izmed šibkosti tega instituta sistem nadzora, ki postavlja velik konflikt v razmerju imetnik pravice – kmet, zato je treba vzpostaviti neodvisne organe, ki bi nadzor opravljali. Prav tako se določene težave pojavljajo v zvezi z vsebino in obsegom nadomestila pri kmetijski izjemi, zato je nujen nov ali pa posodobljen izvedbeni predpis, ki bi to uredil. V sklopu analize so predstavljene možnosti izboljšanja instituta kmetijske izjeme. Ugotoviti je, da so predpisi, ki področje urejajo skopo zapisani, zato jih je v celoti treba posodobiti. Prav tako je ugotoviti, da med državami članicami prihaja do razlik v ureditvi tega področja, zato prihaja do različnih interpretacij nekaterih določb. Kljub težavam v praksi pa je glede na aktualnost biotehnologije v svetu optimistično posodobitve instituta glede takšnih pomanjkljivosti pričakovati.
Keywords: kmetijska izjema, kmetijski privilegij, rastlinska biotehnologija, patent, žlahtniteljska pravica, pravice intelektualne lastnine, Direktiva 98/44, Uredba 2100/94, Uredba Komisije 1768/95
Published in DKUM: 03.11.2017; Views: 1589; Downloads: 139
.pdf Full text (881,34 KB)

3.
OBVLADOVANJE TVEGANJ V POVEZAVI S PRAVICAMI INTELEKTUALNE LASTNINE
Davorin Rojko, 2016, master's thesis

Abstract: Pravice intelektualne lastnine so za večino podjetij, ki jih posedujejo, zelo pomembne za njihovo uspešno delovanje. To je izrazito vidno v farmacevtski industriji in posledično v šestih družbah, ki sem jih, na podlagi njihovih letnih poročil, preučeval v svoji magistrski nalogi. Zanimalo me je, kako opazovane organizacije obvladujejo tveganja, ki nastajajo v povezavi s pravicami intelektualne lastnine, predvsem s področja patentov in blagovnih znamk. Preučevane organizacije so se v večini zavedale pomembnosti varovanja in primernega zavarovanja svojih intelektualnih pravic, posebej pa tudi posledic, ki lahko nastanejo, če se te pravice kršijo drugim subjektom. Najučinkovitejši način, kako se primerno odzvati na tveganja, ki lahko nastanejo v povezavi s kršenjem pravic intelektualne lastnine, ki so posledica pravnih sporov, so rezervacije za morebitne odškodninske tožbe. Pri preučevanje letnih poročil vsake izmed organizacij sem ugotovil, da ima večina organizacij tako vrsto rezervacij sklenjeno, čeprav v letnih poročilih, razen družbe Krka, ni dosti koristnih informacij o tem področju.
Keywords: Pravice intelektualne lastnine, tveganja, farmacija, patent, rezervacije
Published in DKUM: 19.08.2016; Views: 770; Downloads: 121
.pdf Full text (936,58 KB)

4.
Odklonitev licence in razvoj teorije bistvene dobrine na področju pravic intelektualne lastnine v pravu EU
Polona Zakrajšek, 2016, master's thesis

Abstract: Pravo intelektualne lastnine in konkurenčno pravo sta pravna sistema, ki s skupnim ciljem gospodarske učinkovitosti varujeta različne dobrine. Pravo intelektualne lastnine podeljuje izključne pravice stvaritelju za izključno uporabo njegove stvaritve. Konkurenčno pravo s splošno prepovedjo uporabe nelojalnih sredstev skrbi za zagotovitev učinkovite konkurence, tudi s prepovedjo zlorabe prevladujočega položaja. Ker pravice intelektualne lastnine s podelitvijo ekskluzivnosti imetniku omogočajo pridobitev prevladujočega položaja, saj lahko ustvarjajo monopole in monopoli so nezdružljivi z delovanjem učinkovite konkurence, lahko nastane situacija, ko izvrševanje ekskluzivnih pravic intelektualne lastnine predstavlja ravnanje, ki nasprotuje določilom člena 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije in izzove konkurenčnopravno posredovanje. Le-to je problematično, saj posega v samo načelo pogodbene svobode na eni strani in v samo bistvo pravic, ki jih podeljuje pravo intelektualne lastnine, na drugi strani. Imetnik intelektualne lastnine ima pravico druge izključiti od njene uporabe, kar pomeni, da ima tudi pravico odkloniti licenco ali prodajo zaščitenega proizvoda, zato morajo biti pogoji, pod katerimi je taka odklonitev predmet presoje konkurenčnega prava, zelo jasni. Osrednje vprašanje konflikta med intelektualno lastnino in učinkovito konkurenco je, ali se mora odklonitev licence pravice intelektualne lastnine obravnavati enako kot vse ostale primere zavrnitve dobave. Odgovor na to vprašanje seveda ni enostaven in zahteva težavno uravnoteženje interesa popolne izrabe pravice intelektualne lastnine na eni in interesa ohranitve učinkovite konkurence na drugi strani. Če se presoja zgolj v korist prvega interesa, je velika nevarnost, da bodo stroga konkurenčna pravila preprečila investicije in inovacije, kar oslabi gospodarsko konkurenčnost; če pa se bi bili imetniki pravic intelektualne lastnine imuni pred pravili konkurenčnega prava, bi to lahko vodilo do nerazumnih stopenj monopolne moči. Kako se v sodni praksi EU razvija pristop reševanja primerov odklonitve licence pravice intelektualne lastnine, je osrednji predmet te naloge.
Keywords: pravo intelektualne lastnine, konkurenčno pravo EU, pravice intelektualne lastnine, teorija bistvene dobrine, odklonitev licence pravice intelektualne lastnine, prisilna licenca, test izjemnih okoliščin, zavrnitev dobave
Published in DKUM: 22.07.2016; Views: 1710; Downloads: 210
.pdf Full text (841,79 KB)

5.
KONFLIKTNA RAZMERJA MED GEOGRAFSKIMI OZNAČBAMI IN BLAGOVNIMI ZNAMKAMI
Tina Kernulc, 2016, master's thesis

Abstract: Konflikti med označbami geografskega izvora in blagovnimi znamkami so posledica njunih podobnosti in razlik. Obe pravici kažeta na izvor zadevnega proizvoda, vendar označbe geografskega izvora kažejo na geografsko poreklo, blagovne znamke pa razkrivajo komercialno poreklo. Konflikt se pojavlja tudi na mednarodni ravni, saj med državami ni enotne stopnje zaščite, nekatere predvidevajo višjo stopnjo zaščite za označbe geografskega izvora, druge to področje urejajo skupaj z blagovnimi znamkami. V magistrskem delu obravnavamo več situacij, ki se nanašajo na razmerje konflikta med označbami geografskega izvora in blagovnimi znamkami. Najprej konflikt med prejšnjo označbo geografskega izvora in kasnejšo blagovno znamko, nato še konflikt med prejšnjo blagovno znamko in kasnejšo označbo geografskega izvora. Prav tako se dotaknemo področja omejitve pravic iz označb geografskega izvora in blagovnih znamk. Predvidene rešitve posamezne vrste konflikta so predstavljene z vidika Sporazuma TRIPS, v okviru EU se podrobneje osredotočimo na Uredbo 1151/2012, ki ureja področje kmetijskih izdelkov in živil, ter vključimo relevantno sodno prakso Sodišča v Luxembourgu.
Keywords: Blagovne znamke, geografske označbe, pravice intelektualne lastnine, označbe porekla, Sporazum TRIPS, Uredba 207/2009, Uredba 1151/2012, Uredba 2015/2424, ZIL-1.
Published in DKUM: 29.06.2016; Views: 1459; Downloads: 287
.pdf Full text (1,31 MB)

6.
Programska oprema in Konvencija ZN o pogodbah za mednarodno prodajo blaga
Nives Pavlič, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Konvencija Združenih narodov o pogodbah za mednarodno prodajo blaga je z 81 državami članicami vodilna konvencija na področju mednarodne prodaje blaga. Vendar pa je tehnološki razvoj začasa njenega obstoja močno napredoval, in postavlja se vprašanje širine njene uporabe. Prodaja programske opreme je le ena izmed kočljivih tem na tem področju. Začasa nastajanja konvencije uporaba programske opreme še ni bila splošno razširjena, dandanes pa si življenja brez nje ne znamo več predstavljati. Žal pa je še vedno sporno, ali se Dunajska konvencija uporablja za tovrstne pogodbe. Ker je sklepanje pogodb o prodaji programske opreme tako številčno, je nedopustno, da ni poenotenega stališča o uporabnem pravu. Zagovorniki stališča, da se konvencija ne more uporabiti za programsko opremo, trdijo, da ta sploh ne ustreza pojmu blaga skladno s konvencijo, saj je neoprijemljiva; vidijo tudi težave v zvezi z izročitvijo v posest. Menijo tudi, da programska oprema ne more biti prodana, pač pa licencirana, ter da Dunajska konvencija ne pokriva tovrstnih pravnih razmerij. Še posebej se jim zdi problematična prodaja programske opreme, izdelane po naročilu, saj naj bi izdelava le-te predstavljala storitev. Skozi raziskavo sem spoznala, da za priznanje statusa blaga programski opremi ni pravnih ali dejanskih ovir. Tudi izročitev programske opreme ne predstavlja problema, saj brez težav prenesemo posest nad izvodom programske opreme, pri čemer lahko kupec izključi od uporabe vse ostale subjekte. Ponavadi se tudi ne pokaže kot problematična izdelava programa po naročilu, saj je skladno z določili konvencije storitev izdelave irelevantna pri določanju narave pogodbe. Dejstvo, da sta stranki imenovali razmerje za licenčno, ne določa njene narave. Kadar bo prišlo do prenosa lastninske pravice na izvodu, bo kljub obstoju pravic intelektualne lastnine nad programom šlo za prodajno pogodbo. Konvencija se bo tudi uporabila kadar bo sicer licenčno razmerje imelo očitne znake prodajne pogodbe.
Keywords: Konvencija ZN o pogodbah za mednarodno prodajo blaga, programska oprema, blago, prodajna pogodba, pravice intelektualne lastnine, licenca.
Published in DKUM: 03.12.2014; Views: 1319; Downloads: 139
.pdf Full text (583,63 KB)

7.
ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA V KONKURENČNEM PRAVU EU: ANALIZA PRIMERA ASTRAZENECA PROTI EVROPSKI KOMISIJI
Domen Bečan, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se ukvarja z institutom zlorabe prevladujočega položaja v luči primera AstraZeneca proti Evropski Komisiji. Predstavljena je uporaba tega instituta v farmacevtskem sektorju, za katerega veljajo določene posebnosti. Poleg tega je pozornost namenjena tudi ugotovitvam Splošnega sodišča v zvezi z uporabo patentne strategije AstraZenece ter uporabo strategije glede regulatorne zaščite podatkov v zvezi z zdravili. Obe predstavljata novi obliki protikonkurenčnega ravnanja oziroma zlorabe prevladujočega položaja. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem delu so predstavljena teoretična izhodišča, ki so potrebna za razumevanje sodne odločbe. Na prvem mestu je tu predstavljen institut zlorabe prevladujočega položaja, in sicer, kako je urejen v pravu EU ter kakšno vsebino je dalo Sodišče EU posameznim konceptom, povezanim s tem institutom. Nato je v tem delu predstavljeno razmerje med pravom intelektualne lastnine in pravom konkurence, zlasti razmerje med PIL in členom 102 PDEU. Poleg tega pa je v tem delu predstavljena tudi pravna ureditev farmacevtskega sektorja, predvsem njegove posebne značilnosti nasproti drugim gospodarskim sektorjem. Te posebnosti so način financiranja zdravil, način določanja cen, posebno dovoljenje, potrebno za promet z zdravili, vzporeden uvoz zdravil, dodatni varstveni certifikat ter patentna in regulatorna zaščita farmacevtskih proizvodov. V drugem delu pa se diplomska naloga ukvarja s sodbo v primeru AstraZeneca. Pri tem so predstavljene ugotovitve Splošnega sodišča glede upoštevnega trga, prevladujočega položaja ter prve in druge očitane zlorabe. Pri upoštevnem trgu je izpostavljena problematika ozke razlage tega trga. V zvezi z očitanima zlorabama pa je Splošno sodišče presojalo, ali je način pridobitve dodatnega varstvenega certifikata v skladu s pravili o konkurenci in ali menjava izdelkov ter umik dovoljenja za promet za starejše produkte pomeni protikonkurenčno ravnanje. Na koncu diplomske naloge so predstavljene še posledice in pomen sodbe, ki ga ta ima na nadaljnji razvoj farmacevtskega sektorja.
Keywords: Zloraba prevladujočega položaja, farmacevtski sektor, upoštevni trg, dodatni varstveni certifikat, pravice intelektualne lastnine, regulatorna zaščita, generična zdravila.
Published in DKUM: 10.01.2014; Views: 1945; Downloads: 216
.pdf Full text (569,42 KB)

8.
GOSPODARSKO-TRGOVINSKI POLOŽAJ KITAJSKE V SVETU
Bojana Osrajnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Ljudska Republika Kitajska se danes uvršča na drugo mesto največjih gospodarstev na svetu in je največja svetovna izvoznica. S svojo vlogo druge največje posojilodajalke na svetu, je še učvrstila svoj položaj na mednarodnem trgu. Tako si danes brez Kitajske ne moremo več predstavljati globalnega trga in svetovnega političnega dogajanja. Hiter vzpon kitajskega gospodarstva pa državi prinaša tako prednosti, kot tudi številne nevarnosti. Kitajska ni le velika svetovna izvoznica, temveč tudi velika uvoznica. Za vstop morajo tuja podjetja prestaviti vsaj del svoje proizvodnje na Kitajsko, ki je največja prejemnica neposrednih tujih investicij na svetu. Čeprav je bil vstop Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo pomemben korak njene integracije v svetovni gospodarski red, se še vedno kažejo izjemni problemi. Če pogledamo z vidika mreže je danes Kitajska največji svetovni »centralni« trgovec, z največjimi povezavami z drugimi glavnimi globalnimi igralci. Ob izbruhu svetovne gospodarske krize se je Kitajska z velikim stimulativnim paketom osredotočila na prestrukturiranje gospodarstva, iz izvozno orientirane rasti na bolj potrošniško osnovano gospodarstvo, in izboljšanje svoje infrastrukture. Kitajska se danes srečuje z izzivom, da tudi v prihodnje zagotovi vzdržljivo rast iz socialnega, gospodarskega, ekološkega in okoljskega vidika.
Keywords: Ljudska republika Kitajska, zunanja trgovina, selitev proizvodnje, pravice intelektualne lastnine, svetovna gospodarska ureditev, neposredne tuje investicije, gospodarska rast.
Published in DKUM: 29.08.2012; Views: 2982; Downloads: 228
.pdf Full text (2,08 MB)

9.
Razmerje med konkurenčnim pravom Evropske skunosti in pravicami intelektualne lastnine
Kristina Širec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Konkurenčno pravo je del prava Skupnosti, ki vedno bolj pridobiva na pomenu. Posebej pomemben je stik s pravicami intelektualne lastnine, o čemer je teklo že veliko razprav. Postavlja se namreč vprašanje, ali so pravice intelektualne lastnine v stalnem konfliktu s konkurenčnim pravom ali pa morda ti dve področji predstavljata samo različno pot do istega cilja. Načeloma je namreč sprejeto, da področje pravic intelektualne lastnine in področje konkurenčnega prava nimata nasprotujočih si ciljev, ampak ravno nasprotno — cilj obeh je zviševanje potrošnikove blaginje. V luči prava Skupnosti moramo omenjeni področji opazovati predvsem skozi pravila Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, posebej pa moramo izpostaviti člena 81 in 82, oziroma danes po sprejemu Lizbonske pogodbe oziroma Pogodbe o delovanju Evropske unije člena 101. in 102. te Pogodbe. Licenciranje pravic intelektualne lastnine načeloma odpira trg in na trg prinaša nove konkurente, ampak samo v kolikor ta licenčni sporazum ne vsebuje določb in omejitev, ki negativno vplivajo na trgovino med državami članicami in s tem omejujejo konkurenco v luči člena 101 Pogodbe. V kolikor pa licenčni sporazum vsebuje določeno omejitev, ki nasprotuje 1. odstavku člena 101 PDEU, pa se ob izpolnjevanju določenih pogojev lahko opraviči v okviru skupinske izjeme na podlagi sprejetih uredb oziroma na podlagi 3. odstavka istega člena, v kolikor pogojem za skupinsko izjemo ni zadoščeno. Z naslednjim pomembnim členom Pogodbe, torej s členom 102, pa je prepovedana zloraba prevladujočega položaja. Dejstvo je, da zgolj imetništvo neke pravice intelektualne lastnine še ne bo pomenilo zlorabe prevladujočega položaja, problem nastane predvsem v primeru, ko se ta pravica začne uporabljati na takšen način, da ima sama uporaba za posledico omejevanje konkurence na trgu Skupnosti. Razmerje med konkurenčnim pravom Skupnosti in pravicami intelektualne lastnine lahko najboljše opazujemo skozi sodno prakso, ki se je sicer skozi leta predvsem zaradi tehnološkega razvoja zelo spreminjala. Kljub temu pa daje nek okvir, znotraj katerega lahko realno presodimo medsebojni vpliv obravnavanih področij.
Keywords: konkurenčno pravo – pravice intelektualne lastnine – licence – usklajena ravnanja – sklepi združenj – zloraba prevladujočega položaja
Published in DKUM: 03.05.2010; Views: 2757; Downloads: 372
.pdf Full text (329,64 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica