Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na primerjalno analizo pravne ureditve instituta zunajzakonske skupnosti v Republiki Sloveniji (Slovenija) in Republiki Severni Makedoniji (Makedonija). Začne se z definicijo in zgodovinskim pregledom družine in življenjskih skupnosti, nadaljuje pa s primerjavo pravnih definicij iz družinskega prava. V nadaljevanju so analizirana še druga področja, ki se dotikajo zunajzakonskih partnerjev, ter relevantna sodna praksa za to področje s sklepi in idejami, kako izboljšati trenutni položaj zunajzakonskih skupnosti v izbranih državah. Visok odstotek razvez, ekonomska neodvisnost, obredi in upravni postopki vodijo do tega, da sklenitev zakonske zveze ni prva izbira med mladimi, ki iščejo alternativne načine ureditve življenjske skupnosti. Ena najpogostejših alternativ je institut zunajzakonske skupnosti, vendar njegovo poznavanje, razumevanje, kdaj in kako nastane zunajzakonska skupnost ter kakšne so pravice in obveznosti, ki jih bosta imela zunajzakonska partnerja, med državljani teh držav ni dovolj poznano. Prispevek poskuša s primerjalno analizo podati osnovna znanja, ki bi jih državljan moral imeti o zunajzakonski skupnosti. Temeljita primerjalno pravna analiza, pri kateri so bili natančno upoštevani vidiki pozitivnega prava ter sodne prakse v obeh državah, je omogočila celovit pregled med pravnimi ureditvami. Bistvo analize je predstaviti razlike in podobnosti, ki obstajajo med državama, da bi državljane teh dveh držav seznanili s tem institutom. Čeprav sta bili obe državi del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), lahko ugotovimo, da je Republika Slovenija zunajzakonskim partnerjem priznavala in določila veliko več pravic in obveznosti kot Republika Severna Makedonija. Poleg tega imata obe državi še vedno problem z zunajzakonsko skupnostjo, ki predstavlja dodatno breme za sodišča, ker jo je treba dokazovati in ugotavljati v sodnem postopku. V prispevku je podana kritika in vizija izboljšanja pravnega okvira z namenom olajšanja dela sodnikov, zunajzakonskih partnerjev in drugih ter ustvarjanja boljšega pristopa za partnerje, ki bi želeli vzpostaviti zunajzakonsko skupnost.
Keywords: družinsko pravo, družina, življenjska skupnost, zunajzakonski partnerji, premoženjska razmerja, pravice in obveznosti, Republika Slovenija, Republika Severna Makedonija
Published in DKUM: 10.02.2025; Views: 0; Downloads: 44
Full text (932,09 KB)

Abstract: Diplomsko delo pričnem s predstavitvijo zgodovine tihe družbe, kjer na kratko opišem njen razvoj od srednjega veka. Sledi poglavje, kjer so predstavljene njene pravne lastnosti, pri čemer vsako izmed njih opišem. Omenim, da gre za osebno družbo, ki pa ima veliko pravnih posebnosti v primerjavi z vsemi ostalimi družbami. Kot prvo, ne gre za pravno osebo, kar pomeni, da sama ne prevzema pravic in obveznosti. Tiha družba tudi nima lastnega premoženja in se ne vpisuje v register. Delitev obsega tipično ter atipično obliko, pri čemer slednja nastane s preoblikovanjem pogodbe o zaposlitvi v družbeno pogodbo. Osrednje poglavje diplomske naloge predstavlja analiza pravnega položaja tihega družbenika. Natančno opredelim pravice in obveznosti, ki jih pridobi s samo sklenitvijo pogodbe o ustanovitvi tihe družbe. Podrobna analiza obsega tudi primerjavo položaja tihega družbenika z drugimi pravni redi. Korporacijski pravici, ki ju pridobi tihi družbenik, sta pravica do udeležbe na dobičku nosilca tihe družbe in pravica do obveščenosti. Korelativ pravicam predstavlja obveznost vplačila premoženjskega vložka. To vplačilo se opravi neposredno v podjetje nosilca tihe družbe, kar predstavlja eno izmed odločujočih razlik s pravnim položajem komanditista pri komanditni družbi. Sledi opis razmerja, ki ga ima tihi družbenik z nosilcem tihe družbe. Osredotočim se na kogentna določila zakona, ki jih pogodbenika ne moreta zaobiti z družbeno pogodbo. Firmsko pravo, ki običajno nima precejšnje vloge pri gospodarskih družbah, ima pri tihi družbi velik pomen. Pojasnim, da tihi družbenik ne sme biti omenjen v firmi tihe družbe, saj bi to pomenilo, da solidarno odgovarja z vsem premoženjem za obveznosti, ki nastanejo iz poslovanja nosilca tihe družbe. Pri omenjenih poglavjih svoje navedbe utemeljim z domačo in tujo pravno teorijo ter sodno prakso. V nadaljevanju pojasnim pravni položaj tihega družbenika ob prenehanju tihe družbe in njegova upravičenja do nosilca tihe družbe. Izpostavim tudi posebnosti, ki zadevajo položaj tihega družbenika v primeru stečaja nosilca tihe družbe. Sledi poglavje, kjer tiho družbo primerjam s parciaričnim posojilom, saj sta instituta zelo podobna, a imata pravne lastnosti, ki omogočajo razlikovanje. Kot temeljna razlika se navaja dejstvo, da je tiha družba institut korporacijskega prava, medtem ko je parciarično posojilo obligacijsko-pravno razmerje. V zaključnem delu naloge razčlenim mnenje Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlade RS) glede predloga zakona o spremembi zakona o gospodarskih družbah. Slednji je določbe tihe družbe razveljavil v upanju, da bi v poslovni praksi prišlo do manjšega števila zlorab upnikov v podobnih situacijah. Predstavim tudi vidik ustavnega sodišča Republike Hrvaške, ki se je soočilo s podobnimi očitki v zvezi s tiho družbo.
Keywords: tiha družba, tihi družbenik, pravice in obveznosti tihega družbenika, nosilec tihe družbe, parciarično posojilo
Published in DKUM: 28.05.2018; Views: 3288; Downloads: 528
Full text (806,78 KB)

Abstract: Arbitražni postopek je ena izmed alternativnih možnosti, ki jih imajo stranke, če odločanja v sporu med njimi ne želijo prepustiti rednim sodiščem. Razlogi za takšno željo strank so lahko različni, pogosto je motiv strank želja, da v sporu odloča nekdo, ki ima izkušnje iz področja na katerem delujejo, ali pa gre zgolj za nezaupanje do rednih sodišč in sodnikov le-teh. Namen naloge je obravnavati vlogo arbitra znotraj arbitražnega postopka, torej ugotoviti kakšna je njihova vloga pri samem začetku, kako so izbrani in imenovani v arbitražni senat, kakšno je razmerje med arbitri in strankami in kaj to razmerje prinaša. Ugotoviti je, da so arbitri kot osebe, ki jih stranke same izberejo, da odločajo o njihovem sporu ena izmed ključnih prednosti samega arbitražnega postopka. Njihovo znanje, avtoriteta in osebnostne sposobnosti prinašajo arbitražnemu postopku verodostojnost in nudijo rezultatu postopka, tj. sprejeti odločbi, spoštovanje s strani strank. Med strankami in arbitri tako z imenovanjem v arbitražni senat nastane pravno razmerje sui generis, ki ima posledice tako v sferi strank kot tudi arbitrov, obojim namreč prinaša določene pravice in obveznosti, ki jih morajo spoštovati. Tako je temeljna pravica arbitra pravica do plačila, njegova temeljna dolžnost pa je nepristranskost ob odločanju v sporu in skrbnost pri sprejemanju te odločitve. Predmet naloge je tudi posledica v primeru kršitve obveznosti takšnega razmerja, v pravu namreč kršitvi primarne dispozicije (v tem primeru pogodbenega določila, ki ga postavita stranki razmerja, tj. arbiter in stranke same) vselej sledi sankcija. Ker so arbitri zadolženi za upoštevanje postopkovnih pravil, ki pa so predmet odločitve strank, imajo ključno vlogo tako pri samem postopku, ki vodi do odločanja, kot tudi pri sprejemanju končne odločitve. To pomeni, da morajo tekom delovanja arbitražnega senata slediti določenim tirnicam, ki jim rečemo temeljna načela arbitražnega postopka. Vloga arbitrov pri uresničevanju temeljnih načel arbitražnega postopka je tako tematika obravnavana v zadnjem poglavju diplomskega dela in služi celostnemu obravnavanju vloge arbitrov pri oblikovanju postopka.
Keywords: Arbitraža, arbiter, izbira arbitra, izločitev arbitra, arbitražni postopek, pravno razmerje med strankami in arbitri, pravice in obveznosti arbitrov, neodvisnost in nepristranskost arbitrov, temeljna načela arbitražnega postopka.
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1659; Downloads: 246
Full text (818,18 KB)

Abstract: Razmerje med učiteljem in njegovim delodajalcem prinaša eni in drugi pogodbeni stranki pravice in obveznosti, ki sta jih dolžni upoštevati in spoštovati in nastanejo s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. V diplomskem delu se osredotočam na pravice in obveznosti učitelja kot strokovnega pedagoškega delavca razrednega pouka (poučuje od prvega do šestega razreda osnovne šole). V nalogi so obravnavane bistvene pravice in obveznosti učitelja, ki izhajajo iz veljavne slovenske zakonodaje. Pri tem obravnavam tako pravice in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja, kot tudi pravice in obveznosti, ki so povezane z vzgojno-izobraževalnim procesom. Poleg splošne delovne zakonodaje in kolektivnih pogodb so upoštevani tudi predpisi, ki specifično urejajo izobraževanje in pravice ter obveznosti učiteljev.
Keywords: učitelj, strokovni delavec, pravice, obveznosti, delovno razmerje
Published in DKUM: 09.12.2015; Views: 1153; Downloads: 149
Full text (1,59 MB)

Abstract: Diplomska naloga vsebuje podatke o delniških družbah, delnicah in pravicah delničarjev. Slednje ima v tem delu najpomembnejšo vlogo. Pravice delničarjev so v Sloveniji jasno opredeljene, ureja jih Zakon o gospodarskih družbah. Tudi Evropska unija je to področje vzela pod drobnogled in ga uredila z raznimi direktivami, te pa so posledično vplivale na posamezne države članice EU. Razumeti je potrebno, da živimo v globalnem svetu, ki je postal neskončno prepleten. Delničarji so deležni različnih pravic, od premoženjskih pa do članskih. Veliko vlogo predstavlja tudi to, ali je delničar manjšinski ali večinski. Če je delničar v vodilnem položaju glede deleža, lahko pride do popolnega lastništva družbe. To je njegova pravica. Seveda je tak postopek zakonsko urejen. Manjšinski delničar pa se lahko v določeni meri »pogaja« o odškodnini, ki mu pripada v takem primeru. Pomembno spoznanje, ki ga je dobro upoštevati je, da če postanete delničar, je najprej na vas, da se o vaših pravicah in dolžnostih dodobra seznanite, da se boste lažje znašli v poslovnem svetu kot delničar.
Keywords: Delnice, delničarji, delniška družba, pravice delničarjev, zakon o gospodarskih družbah, obveznosti delničarjev.
Published in DKUM: 18.07.2013; Views: 5110; Downloads: 860
Full text (714,88 KB)