Search the digital library catalog

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na varovanje pravic delavcev, in sicer na področju kazenskega prava. Ker vedno znova prihaja do kršitev pravic delavcev, se porajajo vprašanja o morebitnih spremembah zakonodaje, ki ščiti njihove interese. Magistrsko delo vsebuje pregled delovnopravne in analizo kazenskopravne zakonodaje (22. poglavje Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1), ki ščiti interese delavcev. Predstavljeno je, kako delovnopravna zakonodaja vpliva na kazensko pravo in katere posamezne pravice delavcev morajo biti kršene, da lahko govorimo o posameznih kaznivih dejanjih iz 22. poglavja KZ-1. Za kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1) je potrebno, da nastopi pravna posledica v obliki delavčevega prikrajšanja njegove pravice. Ena izmed takih pravic je na primer pravica do omejenega delovnega časa 40 ur tedensko, kar se lahko podaljša le v določenih dejavnostih ter v določenih primerih. Glede odgovornosti za kazniva dejanja ugotavljam, da pravne osebe lahko odgovarjajo za vsa kazniva dejanja, ki so navedena v poglavju kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost. Da pravna oseba lahko odgovarja, morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer formalni in materialni. Pomembno je poudariti, da naklepa fizične osebe ne moremo enačiti z naklepnim ravnanjem pravne osebe. Niti po temeljni jezikovni razlagi ni možno utemeljiti izenačitve, saj terminološko naklepno ravnanje, ki je v povezavi s pravno osebo, ni enako kot naklep fizične osebe. Razlika je prav tako tudi sistematična. Kot ugotavljam v poglavju o sankcijah, se lahko za kršitev temeljnih pravic delavcev izreče zapor od enega meseca do treh let ter stranska denarna kazen, z omilitvijo denarna kazen, lahko pa se izreče tudi pogojna obsodba. V magistrskem delu predvsem ugotavljam, da bi bilo potrebno vzpostaviti bolj prilagodljiv trg dela, ki bi vodil do večje zaposlenosti, kjer bi iskalci zaposlitve lažje in hitreje našli ustrezno zaposlitev, delodajalci pa enostavneje sprejemali odločitve o novem zaposlovanju in odpuščanju. Prispevek magistrske naloge se odraža predvsem kot kritična presoja in analiza obstoječe delovnopravne in kazenskopravne zakonodaje, ki ščiti pravice delavcev. Prav tako so v delu podani smiselni predlogi, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju kršitev obstoječe zakonodaje.
Keywords: Odgovornost za kaznivo dejanje, obveznosti delodajalca, prenehanje delovnega razmerja, plačilo za delo, zaposlovanje na črno, šikaniranje na delovnem mestu, sodelovanje delavcev pri upravljanju, kršitev sindikalnih pravic, varnost pri delu, pravice iz socialnega zavarovanja.
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 527; Downloads: 132
Full text (844,65 KB)

Abstract: V magistrskem delu obravnavam pravna vprašanja v zvezi s plačilom za delo. Plačilo za delo je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja, zato je eno izmed pomembnejših pravnih vprašanj določitev te pravice v pogodbi o zaposlitvi. Ker gre za osrednji institut delovnega prava, ki je v preseku različnih, največkrat nasprotujočih si interesov delavca, delodajalca in države, ureditev plačila za delo ni prepuščena avtonomiji pogodbenih strank s pogodbo o zaposlitvi, ampak se je oblikoval korpus obvezujočih pravnih pravil, ki določajo minimalne delovnopravne standarde varstva pravice delavca do plačila za delo. Kljub obsežnemu pravnemu urejanju tega področja s heteronomnimi in avtonomnimi pravnimi pravili, se ohranja načelo v korist delavca (in favorem) urejanja pravice v pogodbi o zaposlitvi, tako po obsegu, kot po višini posameznih vrst izplačil. Delo se osredinja na prikaz in pravno analizo urejanja plačila za delo v Zakonu o delovnih razmerjih ter v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti in v tej zvezi splošno obravnava posamezna pravna vprašanja. Do katerih plačil, poleg plače je upravičen delavec na temelju svojega statusa, kakšna naj bo višina plače in drugih plačil, ali ima delavec in delavka pravico do enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti, pravočasnost izplačila, obremenitev plačila z obveznimi dajatvami, pravice delavca v primeru zamude ali neizplačila plače, ali sprememba zakona ali kolektivne pogodbe vpliva na določila o plačilu za delo v pogodbi o zaposlitvi idr., to so osrednja pravna vprašanja, ki jih obravnava magistrsko delo. Gre za široko, kompleksno in izredno pomembno področje delovnega prava, s katerim se povezujejo številni delovnopravni instituti, neposredno ali vsaj posredno. Poleg delovnopravnega vidika pa je plačilo za delo pomembno tudi iz davčnega vidika in vidika socialne varnosti. V obsežno materijo pravnega urejanja plačila za delo pa posegajo tudi mednarodne norme in norme Evropske unije. Sicer na tej ravni ni mogoče pričakovati podrobne ureditve plačila za delo, vendarle pa iz njih izhajajo nekatera temeljna načela in pravice, ki jih je treba upoštevati v nacionalnem pravnem redu. V magistrskem delu je izpostavljen le pregled pravnih vprašanj v zvezi s plačilom za delo v zasebnem sektorju. Delo ne vključuje posebnosti urejanja plačnega sistema v javnem sektorju, saj le-ta zaradi specifične javnopravne narave in z njim povezanih javnih financ, zahteva posebno pravno obravnavo.
Keywords: Plačilo za delo, kolektivne pogodbe, minimalna plača, enako plačilo delavcev in delavk za enako delo in delo enake vrednosti, pravno varstvo pravice do plačila.
Published in DKUM: 08.03.2017; Views: 2069; Downloads: 366
Full text (1,89 MB)

Abstract: V diplomski nalogi bomo skušali opisati stanje na področju držav bivše Jugoslavije, predvsem v Republiki Makedoniji, s tem povezane migracije v Slovenijo, ki so potekale zadnjih dvajset let ter različne načine izkoriščanja makedonskih delavcev na področju podjetništva. Sprva bomo opredelili ključne pojme na področju migracij ter predstavili njihovo delitev. V nadaljevanju bomo podrobno predstavili imigracijsko politiko v Republiki Sloveniji ter z njo povezane postopke, na podlagi katerih država omogoča začasno ali sezonsko zaposlitev tujih delavcev. Ob tem bomo predstavili tudi pogoje za vstop in bivanje v Sloveniji, ki jih morajo izpolnjevati tuji državljani. Zanimalo nas bo, kakšno vlogo ima predpisana imigracijska politika pri izkoriščanju. Dodatno pozornost bomo namenili vrstam zaposlovanja ter različnim načinom izkoriščanja tujih delavcev. Pri tem nas bodo zanimale predvsem njihove življenjske razmere, (ne)plačevanje rednega dela, nadur, prispevkov in zagotavljanje drugih zakonsko določenih pravic (regres, dopust in bolniška) ter druge oblike nasilja, ki ga delodajalci izvajajo nad tujimi, predvsem makedonskimi delavci. Zanimalo nas bo, kakšne so posledice kršitev njihovih pravic zanje. V empiričnem delu naloge bomo opravili nekaj intervjujev z Makedonci, ki opravljajo delo v Sloveniji. Pri tem bomo ugotavljali, v kolikšni meri so dejansko kršene njihove pravice ter na kakšen način jih delodajalci izkoriščajo.
Keywords: migracije, migranti, dovoljenje za bivanje, dovoljenje za delo, tuji delavci, makedonski delavci, prisilno delo, izkoriščanje, pravice delavcev, kršitve, diplomske naloge
Published in DKUM: 15.10.2015; Views: 2427; Downloads: 414
Full text (547,37 KB)

Abstract: V diplomski nalogi so podrobno predstavljeni zaposlovanje na črno kot kaznivo dejanje in prekršek ter sankcije zanju ter državni organi, ki se z njima ukvarjajo. Prav tako je predstavljena statistika policije in državnega tožilstva za to kaznivo dejanje za obdobje od leta 2009 do 2013. Za prekršek zaposlovanje na črno je za obdobje od leta 2009 do 2013 predstavljena statistika Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Prav tako je v diplomski nalogi predstavljeno kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev in najpogostejši prekrški s tega področja. Ker gre za obsežno področje, so predstavljeni samo tisti prekrški, ki se prekrivajo s kaznivim dejanjem kršitev temeljnih pravic delavcev. Za ta kazniva dejanja in prekrške so predstavljene tudi sankcije ter organi, ki se ukvarjajo z odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj in prekrškov s tega področja. Statistika zajema podatke policije, državnega tožilstva in Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Dejstvo je, da se je število zaznanih kaznivih dejanj zaposlovanja na črno in kršitev temeljnih pravic delavcev od leta 2009 do 2013 zvišalo. Vzrokov za to je več: delavci se čedalje bolj zavedajo svojih pravic, izvajanje poostrenih nadzorov s strani policije in čedalje boljše sodelovanje organov, ki opravljajo delo na tem področju. Predstavljeni so tudi problemi, s katerimi se pri preiskovanju in dokazovanju teh dveh kaznivih dejanj srečujeta policija in državno tožilstvo. Pri kaznivemu dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev je potrebno dokazati, da je prepovedana posledica nastala, ker je delodajalec te pravice kršil naklepno.
Keywords: delavci, pravice delavcev, kršitve, zaposlovanje na črno, delo na črno, odkrivanje, preiskovanje, finančna uprava, policija, inšpektorati, preprečevanje, statistični podatki, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.04.2015; Views: 2350; Downloads: 372
Full text (618,93 KB)

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na tri dele, ki sicer predstavljajo celoto. Prvi del obravnava pravne vire z področja kolektivnega delovnega prava s posebnim oziroma na določbe, ki se nanašajo na industrijske akcije, še posebej na stavko kot eno izmed najprepoznavnejših pojavnih oblik le teh. Pravica do stavke je v obeh državah ustavna pravica. V Sloveniji je urejena v 77. čl. Ustave RS, na Poljskem pa imajo v skladu s 3. odst. 59. čl. Ustave RP sindikati pravico do organiziranja delavskih stavk ali drugih oblik protestnih ukrepov ob upoštevanju omejitev, ki jih določa zakon. Konkretizaciji ustavnih določb sta opredeljeni v Zakonu o stavki, ki se še vedno smiselno uporablja v Republiki Sloveniji na podlagi 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in na Poljskem v Zakonu iz 23. maja 1991 o reševanju kolektivnih delovnih sporov. Mednarodni akti, ki urejajo stavko so predvsem Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic, Konvencija MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja in Spremenjena evropska socialna listina, ki pa je Poljska v nasprotju z Slovenijo še ni ratificirala. Drugi del obravnava kolektivne delovne spore in na kratko postopek njihovega reševanja. Na Poljskem Zakon iz 23. maja 1991 o reševanju kolektivnih delovnih sporov v 1. čl. slednjega definira kot:»spor med delavci in enim ali več delodajalci, ki se nanaša na delovne razmere, plače ali socialne dajatve, kot tudi sindikalne pravice in interese delavcev ali drugih skupin oseb, ki imajo pravico ustanoviti sindikat«. V primerjavi z Poljsko je bila opredelitev pojma KDS po veljavni slovenski pravni ureditvi doslej lahko le približna. KDS je pravni pojem, ki ga v slovenski pozitivnopravni ureditvi prvič omenja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Popolna opredelitve KDS v našem pravnem sistemu ni mogoča. Za to obstajata predvsem dva razloga. Prvi je ta, da na področju industrijskih akcij imamo še vedno stari Zakon o stavki in da je Zakon o kolektivnih pogodbah bil sprejet šele leta 2006. Razen stavke naš pravni sistem ne ureja drugih oblik industrijskih akcij. Drugi razlog pa je skromna sodna praksa, ki se ni mogla razviti zaradi zastarele, pomanjkljive zakonodaje. Določen vpliv na raven delovnih sporov ima tudi skromno strokovno izročilo. Tretji del obravnavane teme se začenja z definicijo stavke v obeh pravnih sistemih in analizo pravice do stavke ter njenega razvoja. Nadalje je predstavljena zakonitost različnih pojavnih oblik industrijskih akcij, ki jim predvsem v Sloveniji manjka zakonske ureditve. Sledi analiza postopkov pri organiziranju in izvedbi stavke (formalni in materialni pogoji zakonitosti stavke, organiziranje in napoved stavke, klavzula o socialnem mire ipd.). Za tem so navedene pravne posledice stavke (odpoved pogodbe o zaposlitvi, nadomestilo plače in ostali prejemki). Pred zaključkom pa še sledi prikaz v glavnem neustrezne zakonodaje, ki določa omejitve pravice do stavke delavcev v državnih organih in v javnih službah ter odškodninska odgovornost za škodo zaradi stavke.
Keywords: Ključne besede: pravni viri kolektivnega delovnega prava, kolektivni delovni spor, stavka, pravica do stavke, industrijske akcije, potek stavke, pogoji za zakonitost, pravne posledice stavke, omejitev pravice do stavke nekaterim kategorijam delavcev, odškodninska odgovornost.
Published in DKUM: 22.08.2013; Views: 4568; Downloads: 548
Full text (993,75 KB)