Search the digital library catalog

Abstract: Lastnina je ena od temeljnih človekovih pravic, zaradi česar je zaščitena tako z mednarodnimi akti, kot je na primer Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, kot tudi z najvišjim pravnim aktom vsake posamezne države, ustavo. Na tak način je lastnina zaščitena tako v Ustavi Republike Slovenije kot tudi Republike Italije. Načine pridobitve lastninske pravice pa v obeh primerih ureja zakon. Kljub temu da oba pravna reda sodita med kontinentalne pravne rede, ki izhajajo iz rimskopravne tradicije, pa je med njima precej razlik. Te so predvsem posledica drugačnega zgodovinskega razvoja, saj se je slovenski pravni red razvijal pod vplivom avstrijskega in nemškega prava, italijanski pravni red pa pod vplivom francoskega prava. Slovenski pravni red uvrščamo v germansko pravno družino, italijanski pravni red pa v romansko. Med njima so v nekaterih elementih kar precejšnje razlike. V diplomskem delu sem se osredotočil na načine pridobitve lastninske pravice po slovenskem in italijanskem pravnem redu. Najprej sem na kratko podal definicijo lastninske pravice. Nato sem poiskal razloge za umestitev pravnih redov v pravne družine. V naslednjem poglavju sem na kratko primerjal ureditev lastninske pravice v Ustavi Republike Slovenije in Ustavi Republike Italije. Na kratko sem obravnaval tudi stvar kot objekt, na katerem se vrši lastninska pravica, ter posest kot dejansko oblast nad stvarjo. Nadalje sem primerjal izvirne načine pridobitve lastninske pravice, pri katerih pride do nastanka pravice same. Ker pa so v vsakdanjem življenju najpogostejši izvedeni načini pridobitve lastninske pravice, pri katerih pride do prenosa obstoječe lastninske pravice, sem primerjal tudi slednje.
Keywords: lastninska pravica, pridobitev lastninske pravice, stvar, nepremičnina, premičnina, odsvojitelj, pridobitelj, posestnik, dobra vera, prenos
Published in DKUM: 21.05.2025; Views: 3; Downloads: 5
Full text (465,63 KB)

Abstract: Lastninska pravica predstavlja eno izmed najbolj temeljnih človekovih pravic, ki je kot taka tudi varovana s številnimi mednarodnopravnimi akti in nacionalnimi ustavami. Lastninska pravica je stvarna pravica, ki daje njenemu imetniku najširši spekter upravičenj. Njena narava praviloma ne dopušča, da bi jo omejevali oziroma utesnjevali za vsak namen, saj bi tako od nje hitro ostalo zelo malo. SPZ v 38. členu posebej ureja dve omejitvi lastninske pravice, ki lahko nastaneta po volji lastnika, in sicer prepoved odsvojitve in obremenitve (tudi prepoved razpolaganja) ter odkupno pravico. Gre za obligacijski pravici, ki lahko z vpisom v zemljiško knjigo pridobita omejene absolutne učinke. Prepoved odtujitve in obremenitve je izvedena obligacijska pravica, ki zavezancu prepoveduje vsa razpolaganja z lastninsko pravico.1 V skladu s 38. členom SPZ se lahko prepoved odtujitve in obremenitve ustanovi s pravnim poslom ali oporoko. Taka prepoved pa zavezuje le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov. Če je dogovorjena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, med starši in otroki ter posvojenci in posvojitelji, se lahko vpiše v zemljiško knjigo, in s tem pridobi absolutne učinke, kar pomeni, da učinkuje tudi v razmerju do tretjih. Posebno obliko prepovedi odtujitve in obremenitve ureja tudi Obligacijski zakonik v sklopu pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Odkupna pravica pa je pravica, ki daje imetniku pravno možnost, da z enostransko izjavo volje odkupi stvar od zavezanca. Gre za oblikovalno pravico, kar pomeni, da z enostransko izjavo volje odkupni upravičenec povzroči nastanek pravnega razmerja, ki je pravna podlaga za prenos lastninske pravice na upravičenca. Odkupna pravica je neprenosljiva, lahko pa se časovno omeji. Ker je neprenosljiva, preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke. Ena izmed omejitev lastninske pravice, ki nastane po volji lastnika je tudi pogodbena predkupna pravica, ki je pri nas urejena v OZ. Predkupna pravica je obligacijska pravica, s katero se lastnik zavezuje, da bo predkupnega upravičenca obvestil o nameravani prodaji stvari ter o pogoji te prodaje ter mu ponudil, naj jo kupi pod enakimi pogoji. Predkupna pravica je strogo osebna in je ni mogoče ne odtujiti in ne podedovati. V skladu s 13. členom Zakona o zemljiški knjigi se lahko tudi predkupna pravica, ki je nastala s pravnim poslom, vpiše v zemljiško knjigo in tako pridobi absolutne učinke.
Keywords: lastninska pravica, omejitve lastninske pravice, razpolagalno upravičenje, odkupna pravica, prepoved odtujitve in obremenitve, pogodbena predkupna pravica
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (954,10 KB)

Abstract: Nastanek etažne lastnine je povezan s čedalje večjimi potrebami prebivalstva v mestih, kjer niso imeli več prostora zidati v širino, ampak so zidali v višino. Njeni začetki segajo v konec petdesetih let prejšnjega stoletja. Pravna ureditev tega področja najprej ni bila dobro urejena, tudi vpis posameznih delov v zemljiško knjigo ni bil možen, zato lahko še danes naletimo na stavbe, ki nimajo urejene etažne lastnine. Etažna lastnina je oblika lastninske pravice, ki predstavlja izjemo od splošnega načela stvarnega prava: superficies solo cedit  načela povezanosti zemljišča in objekta. Poznamo etažno lastnino v ožjem in širšem pomenu. Etažna lastnina v ožjem pomenu predstavlja lastnino posameznega dela stavbe in solastnino skupnih delov, v širšem pomenu pa celoto vseh pravnih razmerij glede vseh delov etažne lastnine v določeni stavbi. Področje etažne lastnine urejajo zlasti Stanovanjski zakon, Stvarnopravni zakonik in Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča ter Zakon o zemljiški knjigi. Etažno lastnino predstavljajo posamezni ter skupni deli v stavbi. Skupni deli so lahko splošni skupni deli, ki so namenjeni uporabi vsem etažnim lastnikom, ter posebni skupni deli, ki so namenjeni uporabi le določenim etažnim enotam. Za oblikovanje etažne lastnine je pomembno, da ima stavba vsaj dva ali več posameznih delov ter da so stavba in njeni deli vpisani v kataster nepremičnin. Vpis v kataster se uredi na podlagi elaborata, ki ga po izmeri stavbe izdela geodet. Na podlagi tega elaborata lahko lastnik oz. solastniki zemljišča, na katerem stoji stavba, ki jo želijo etažirati, sklenejo pravni posel za oblikovanje etažne lastine. Etažna lastnina lahko nastane s pravnim poslom ali s sodno odločbo. Pri oblikovanju etažne lastnine se spremenijo položaji nepremičnin in nastanejo nove nepremičnine, zato pride do določenih pravnih posledic.
Keywords: Etažna lastnina, lastninska pravica, preoblikovanje lastninske pravice, oblikovanje etažne lastnine, posamezni del, skupni del, sporazum o oblikovanju etažne lastnine, akt o oblikovanju etažne lastnine, sodno oblikovanje etažne lastnine.
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (3,33 MB)

Abstract: Povezane nepremičnine so pravni institut, s katerim je v pravni praksi mogoče rešiti nešteto situacij, ki bi brez instituta povezanih nepremičnin lahko ljudem povzročale veliko preglavic, saj na preprost način rešujejo prenos lastninske pravice na nepremičninah, na katerih se zaradi funkcionalne povezanosti vzpostavijo povezane nepremičnine. Problem glede vzpostavitve predstavlja trenutna zakonodaja, ki onemogoča vzpostavitev povezanih nepremičnin na nepremičninah, na katerih obstaja predkupna pravica, odkupna pravica ali prepoved odtujitve ali obremenitve v korist različnih upravičencev. Poseben problem predstavlja vzpostavitev povezanih nepremičnin med kmetijskimi in stavbnimi zemljišči, saj že zakonodaja določa drugačne predkupne upravičence. Vzpostavitev povezanih nepremičnin med kmetijskimi in stavbnimi zemljišči je pravno področje, ki zaradi svojih specifik potrebuje drugačno obravnavo in za katerega bo potrebna nadaljnja in podrobnejša zakonska opredelitev. Naslednja problematika, ki se pojavi v primeru vzpostavitve povezanih nepremičnin med kmetijskimi in stavbnimi zemljišči, je, da v primeru, kadar je kmetijsko zemljišče pomožno zemljišče, prenos lastninske pravice lahko pomeni zaobid kogentne specialne zakonodaje, ki za slednja velja.
Keywords: stvarno pravo, vključena lastninska pravica, predkupni upravičenci, nastanek povezanih nepremičnin, lokacijska informacija, upravni postopek, zemljiška knjiga, prenos lastninske pravice
Published in DKUM: 10.02.2025; Views: 0; Downloads: 62
Full text (712,70 KB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava pravne režime izvedenih stvarnih pravic na nepremičninah, s poudarkom na stavbni pravici in služnosti v javno korist, ki sta ključna pravna instrumenta za uporabo nepremičnin, namenjenih javnim in gospodarskim projektom. Uvedba teh pravic omogoča specifično rabo nepremičnin, pri čemer ni potrebno popolnoma odvzeti lastninske pravice lastniku, kar je pomembno pri posegih na zemljišča za potrebe infrastrukture in javnih storitev. V nalogi je poudarjeno, da novela Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B) širi možnosti uporabe te pravice, saj omogoča ustanovitev stavbne pravice za nedoločen čas in predvideva možnost njene zastave. To pomeni dodatno fleksibilnost pri financiranju projektov ter večjo pravno stabilnost za imetnike stavbne pravice, saj se jim omogoča, da pod enakimi pogoji izvajajo projekte, ki jih prej zakon ni dopuščal. Stavbna pravica tako prinaša pravno orodje, ki lastnikom in investitorjem omogoča boljše upravljanje z nepremičninami, posebej pri rabi zemljišč javnega dobra, kot so javni trgi ali območja podzemnih garaž. Posebno mesto zavzema služnost v javno korist, ki je pomembna za infrastrukturo, kot so energetski in prometni objekti, kjer zakonodaja omogoča posege na zemljišča v javnem interesu. Služnost v javno korist se ustanavlja bodisi prostovoljno z dogovorom med lastnikom zemljišča in imetnikom pravice bodisi prisilno z upravno odločbo, kadar dogovor ni mogoč. Delo analizira pomen te možnosti, saj se s služnostjo v javno korist lahko zmanjša potreba po razlastitvi, kar omogoča učinkovitejšo realizacijo projektov javne infrastrukture. Delo preučuje tudi zakonodajne vire, kot so Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3), Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1) in Energetski zakon (EZ-2), ki urejajo različne vidike teh pravic. Skozi delo je moč ugotoviti, da razlike med zakoni vplivajo na nadomestila, trajanje in prenosljivost pravic, kar lahko povzroči neskladje v pravnem položaju med lastniki zemljišč in nosilci infrastrukturnih projektov.
Keywords: Stvarnopravni zakonik, izvedene stvarne pravice na nepremičninah, stavbna pravica, služnost, javna korist, nastanek stavbne pravice, nastanek služnosti v javno korist, nadomestilo, prenosljivost
Published in DKUM: 23.12.2024; Views: 0; Downloads: 144
Full text (772,08 KB)