1. Izbrani vidiki uporabe umetne inteligence v sodnih postopkihMatej Makoter Rožmarin, Denis Baghrizabehi, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Poglavje obravnava možnosti uporabe sistemov umetne inteligence v sodnih postopkih. Uporaba sistemov umetne inteligence prinaša prednosti, predvsem glede na načelo ekonomičnosti postopkov. Po drugi strani uporabo takšnih sistemov spremljajo pomanjkljivosti in slabosti, ki se odražajo predvsem kot ovire pri doslednem zagotavljanju načela enakega varstva pravic in pravice do sodnega varstva. Avtorja obravnavata omenjene slabosti in pomanjkljivosti, pri čemer se ne omejujeta zgolj na obstoječe sisteme umetne inteligence v sodnih postopkih, ampak poskušata oblikovati splošne zaključke, ki temeljijo na omejitvah, ki izhajajo iz same zasnove tehnologije velikih jezikovnih modelov. Pravna analiza problema upošteva nacionalni in mednarodni (pravo EU in EKČP) pravni okvir relevantnih načel. Poglavje vključuje razpravo o obstoju pravice do človeškega sodnika, ki na načelni ravni izključuje uporabo sistemov umetne inteligence v svojstvu odločevalca.
Keywords: umetna inteligenca, klepetalni robot, pravica do enakega varstva pravic, načelo kontradiktornosti, logično-izkustvena presoja, pravica do človeškega sodnika
Published in DKUM: 22.12.2025; Views: 0; Downloads: 9
 Full text (583,65 KB)
This document has many files! More... |
2. Ustavnopravne kršitve delovanja in uporabe umetnointeligenčnih sistemovKristjan Zahrastnik, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Poglavje obravnava in kritično analizira delovanje in uporabo umetnointeligenčnih sistemov z vidika ustavnopravnih kršitev. Posegi v ustavnopravno varovane pravice, ki nastanejo pri delovanju in uporabi umetnointeligenčnih sistemov, se pojavljajo na dveh ravneh: pri razvoju in učenju teh sistemov ter pri njihovi uporabi s strani uporabnika. Avtor se pri tem osredotoča na pravice iz ustvarjalnosti (avtorska pravica), varstvo osebnih podatkov, enakost pred zakonom (prepoved diskriminacije), svobodo dela (pravica do dela), svobodo izražanja, pravico do osebnega dostojanstva in varnosti ter varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. V tej zvezi obravnava tudi relevantne pravne akte EU, kot so Akt o umetni inteligenci, Direktiva (EU) 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in Akt o digitalnih storitvah.
Keywords: ustavnopravne kršitve umetnointeligenčnih sistemov, avtorska pravica, varstvo osebnih podatkov, prepoved diskriminacije, pravica do dela, svoboda izražanja, pravica do osebnega dostojanstva, pravica do zasebnosti, osebnostne pravice
Published in DKUM: 22.12.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (557,29 KB)
This document has many files! More... |
3. Pravno varstvo videzov izdelkov, ustvarjenih z umetno inteligenco ali njeno pomočjoMartina Repas, 2025, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Vpliv vse večje razširjenosti tehnologije umetne inteligence se odraža na številnih pravnih področjih, med drugim tudi na področju modelov, ki predstavljajo eno od pravic intelektualne lastnine, s katerimi se varuje videz izdelka. Umetna inteligenca je lahko v proces oblikovanja videza izdelka vključena kot orodje, lahko pa je tudi neodvisni oblikovalec videza izdelka. Kadar se uporablja zgolj kot orodje, rezultat oblikovanja nazivamo kot videz izdelka, ustvarjen s pomočjo umetne inteligence, medtem ko tisti, ki ga umetna inteligenca samostojno razvije, nazivamo kot videz izdelka, ustvarjen z umetno inteligenco. To poglavje izpostavlja pravna vprašanja glede umetne inteligence kot oblikovalca videza izdelka oziroma kot imetnika modela. Nadalje obravnava možnosti varstva tistega videza izdelka, ki je ustvarjen z umetno inteligenco ali njeno pomočjo, ter t. i. vhodne in izhodne kršitve obstoječih modelov z videzi izdelkov, ustvarjenih z umetno inteligenco ali njeno pomočjo.
Keywords: umetna inteligenca, model, videz izdelka, avtorska pravica, oblikovalec, avtor, kršitev, imetnik modela
Published in DKUM: 22.12.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (461,98 KB)
This document has many files! More... |
4. Notarske pogodbe za prenos lastninske pravice na nepremičninah : magistrsko deloLavra Terbovšek, 2025, master's thesis Abstract: Pričujoče magistrsko delo obravnava notarske pogodbe, pri katerih veljavnost je vezana na sklenitev v obliki notarskega zapisa, ki predstavlja conditio sine qua non. V ospredju so štirje tipični instituti obligacijskega prava, pri katerih osrednji namen je v grobem prenos premoženja: darilna pogodba za primer smrti, izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku. Čeprav so praviloma vsi povezani s prenosom lastninske pravice na nepremičninah, njihov pomen presega zgolj premoženjski vidik, saj posamezne pogodbe uresničujejo tudi pomembne socialne funkcije, kot so zagotavljanje varstva, nege in preživljanja. Skupna značilnost notarskih pogodb je stroga obličnost, ki ni zgolj formalistična zahteva, temveč bistvena pravna varovalka, namenjena krepitvi pravne varnosti, preprečevanju zlorab in zmanjševanju tveganja sporov. Neupoštevanje predpisane oblike povzroči, da pogodba nima pravnih učinkov in ostane »mrtva črka na papirju«. V tem okviru ima notar ključno preventivno in svetovalno vlogo, saj zagotavlja uravnoteženost interesov pogodbenih strank. Analiza kaže, da slovenski pravni red omogoča razmeroma široko avtonomijo pri razpolaganju s premoženjem, vendar na določenih mestih naleti na omejitve zaradi kogentnih pravil. Posebno velja poudariti, da ima dednopravne posledice zgolj izročilna pogodba, saj soglasje potomca pomeni delno odpoved dedovanju. Kljub temu se v tej luči pogodbi o dosmrtnem preživljanju in o preužitku pogosto pojavita kot predmet sodnih sporov. Njuna aleatorna narava se kaže v nujni prisotnosti tveganja. Pri obeh pogodbah mora biti nepremičnina predmet izpolnitve, pri čemer se razlikujeta glede trenutka prenosa premoženja. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju je razpolagalni pravni posel obvezno odložen do smrti, medtem ko se pri pogodbi o preužitku razpolagalno dejanje preužitkarja običajno opravi že s sklenitvijo pogodbe.
Normativna ureditev je tesno povezana s sodno prakso, ki razkriva posamezne vrzeli in pomanjkljivosti. Primerjalnopravna analiza z Republiko Hrvaško potrjuje sorodnost ureditev v bistvenem delu, hkrati pa izpostavlja nekatere razlike, ki nudijo uporabne primerjalne uvide. Analiza avstrijskega in nemškega pravnega sistema pokaže, da notarskih pogodb krovni zakoni praviloma ne urejajo neposredno, z izjemo darilne pogodbe za primer smrti. Kljub temu zasledujejo podobne socialne in ekonomske cilje, kot je zagotavljanje preskrbe v starosti v zameno za premoženje, vendar z drugačnimi pravnimi instrumenti. Ugotovitve potrjujejo sui generis naravo notarskih pogodb, ki povezujejo elemente obligacijskega, stvarnega in zemljiškoknjižnega prava. Notarski zapis kot forma ad valorem se izkaže kot temeljni instrument pravne varnosti in zaupanja v pravni red. Prispevek tako ne ponuja le sistematične predstavitve notarskih pogodb, temveč tudi kritično presojo posameznih vidikov.
Keywords: prenos premoženja, lastninska pravica, nepremičnine, notarski zapis, darilna pogodba za primer smrti, izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku
Published in DKUM: 14.10.2025; Views: 0; Downloads: 44
Full text (1,81 MB) |
5. Zakonite predkupne pravice in njihov vpliv na pravni promet z nepremičninami : magistrsko deloAnja Hiter Tinauer, 2025, master's thesis Abstract: Predkupna pravica, ki je hkrati prostovoljna ali prisilna omejitev lastninske pravice, je pravica, ki daje njenemu imetniku pravno možnost od lastnika zahtevati, da ga obvesti o nameravani prodaji stvari ali druge premoženjske pravice, ki je predmet predkupne pravice, in da mu ponudi, da jo kupi pod enakimi pogoji. Lastnik lahko ustanovi to pravico s pravnim poslom, pri čemer nastane pogodbena predkupna pravica, ali pa mu jo podeli sam zakon – v takem primeru govorimo o zakoniti predkupni pravici. Načeloma sta si po vsebini enaki, še več, za zakonito predkupno pravico se celo, kadar zakon ne določa drugače, uporabljajo splošne določbe, ki določajo pogodbeno predkupno pravico. Vsekakor pa situacije, v katerih se pojavljajo zakonite predkupne pravice, niso tako enostavne, kot se zdijo v teoriji. Zakonite predkupne pravice določa vrsta splošnih in posebnih predpisov ter niso redki primeri, ko je ena nepremičnina podvržena več predkupnim pravicam po različnih zakonih in na različnih podlagah. V praksi se je izkazalo, da to povzroča težave, saj pravni red, v tovrstnih primerih, ne določa jasnih odgovorov.
V pričujočem magistrskem delu je poudarek na problematiki, ki jo povzročajo predkupne pravice v prostem prometu in v postopkih prisilnih prodaj ter pri oblikovanju povezanih nepremičnin. V zvezi z vplivom zakonitih predkupnih pravic na prosti promet je treba poudariti, da je reševanje tovrstnih situacij v veliki meri podvrženo teoriji in sodni praksi. Zakonodaja je v tem vidiku razpršena, nejasna in sama sebi nasprotujoča, iz česar sledi, da morata sodna praksa in teorija zapolniti nastale pravne praznine s pomočjo različnih razlagalnih metod, ki jih ponuja pravo. Do enake težave pride pri oblikah prisilne prodaje nepremičnine, saj je zakonodaja tako skopa, da se sodišča in stečajni upravitelji nanjo ne morejo zanesti in jim ne preostane nič drugega, kot da rešitev poiščejo v sodni praksi in teoriji, ki pa nista niti formalna pravna vira. Zakonodaja se je bistveno bolje lotila paketnih prodaj nepremičnin in situacij, kjer so nekatere nepremičnine v paketu podvržene predkupni pravici, nekatere pa ne. Tovrstne primere celovito urejata ZKZ in sodna praksa, vendar se je po pregledu nemške zakonodaje izkazalo, da naša ureditev ni praktična, saj zapostavlja interes kupca. Kupec lahko tako kupi samo vse nepremičnine v paketu in ne zgolj tistih, na katerih obstaja predkupna pravica, če je prodajalec v ponudbi izrecno izkazal interes za prodajo paketa zgolj v celoti. Nemška zakonodaja omogoča, da si lahko kupec izbira, katere nepremičnine znotraj paketa želi kupiti, slednje pa mu lahko prodajalec odkloni samo, če bi mu nastala prekomerna škoda. A contrario velja, da se mora predkupni upravičenec, kadar se prodajalec odloči prodajati paket, kjer vse nepremičnine niso podvržene predkupni pravici, odpovedati uveljavljanju predkupne pravice na vseh nepremičninah znotraj paketa, čeprav bi morebiti imel interes kupiti nekatere, vendar ne vse, nepremičnine v paketu.
Predkupna pravica ima med drugim še pomembno vlogo pri novi zakonodaji, ki ureja institut povezanih nepremičnin, uvedenih z novelo SPZ-B. Teorija v zvezi s tem ugotavlja, da je vpliv vseh vrst predkupnih pravic v zvezi z ustanavljanjem povezanih nepremičnin neobstoječ, saj pri nastanku povezanih nepremičnin ne gre za prodajo nepremičnin. Navedenega se ni zavedal zakonodajalec pri pisanju ureditve, saj je določil, da če na nepremičninah, ki se ustanavljajo kot povezane nepremičnine, obstajajo predkupne pravice različnih upravičencev, ustanovitev teh pravic sploh ni dovoljena.
Keywords: lastninska pravica, pogodbena svoboda, prenos lastninske pravice, prodajna pogodba, omejevanje lastninske pravice, predkupna pravica, javni interes, zakonita predkupna pravica, pogodbena predkupna pravica, konkurenca zakonitih predkupnih pravic
Published in DKUM: 08.10.2025; Views: 0; Downloads: 79
Full text (995,06 KB) |
6. Stavbna pravica v slovenskem pravu : magistrsko deloDominik Došler, 2025, master's thesis Abstract: Magistrska naloga podrobneje obravnava institut stavbne pravice kot eno izmed stvarnih pravic v slovenskem pravnem redu, s poudarkom na njeni vsebini, pravnih učinkih in spremembah, ki jih je prinesla novela Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B) iz leta 2020. V osnovi gre za specifično pravico, ki imetniku omogoča gradnjo in lastništvo objekta na, nad ali pod tujo nepremičnino, ne da bi ta imel lastninsko pravico na samem zemljišču, omenjeno pa omogoča učinkovitejše gospodarsko izkoriščanje prostora, še posebej nepremičnin s statusom javnega dobra.
V nalogi je podrobno prikazan razvoj stavbne pravice, njene značilnosti, njena pravna narava, prenosljivost, možnosti obremenitev ter njeno prenehanje. Avtor se posebej posveča primerjavi ureditve stavbne pravice pred in po sprejetju zadnje novele Stvarnopravnega zakonika, novele SPZ-B, pri čemer je poudarek na spremembi trajanja stavbne pravice, ki se po novem lahko ustanovi tudi za nedoločen čas. Ta sprememba pomeni pomemben premik v praksi, zlasti za zasebne investitorje pri izkoriščanju javnega dobra, saj zagotavlja večjo pravno varnost in stabilnost. Kritična presoja nove ureditve pokaže, da časovno neomejena stavbna pravica sicer odpira pomembne (nove) možnosti, a hkrati poraja nova vprašanja, predvsem glede njenega prenehanja in varstva hipotekarnih upnikov. Ugotovljeno je bilo, da lahko ti v določenih primerih ostanejo brez učinkovitega zavarovanja, kar pomeni, da institut ne ponuja popolne zaščite upnikov v primeru predčasnega prenehanja stavbne pravice. Nadalje naloga izpostavi preoblikovanje stavbne pravice v etažno lastnino, kjer je zakonodaja mestoma nejasna oz. terminološko nedosledna. Poseben poudarek je dan tudi nadomestilu, ki pripada imetniku stavbne pravice ob njenem prenehanju. Novela SPZ-B je to področje spremenila v smislu, da je odpravila kogentnost določbe in omogočila strankam prosto dogovarjanje o nadomestilu in njegovi višini.
Magistrska naloga potrjuje, da je novela SPZ-B institut stavbne pravice približala potrebam sodobne prakse in ga naredila prijaznejšega ter uporabnejšega, vendar pa hkrati ugotavlja, da ostajajo odprta vprašanja, ki terjajo dodatne zakonodajne rešitve in dopolnitve.
Keywords: stvarno pravo, stavbna pravica, novela SPZ-B, etažna lastnina, nastanek, razpolaganje in prenehanje stavbne pravice.
Published in DKUM: 08.09.2025; Views: 0; Downloads: 56
Full text (616,27 KB) |
7. Duševno zdravje kot univerzalna pravica človeka s poudarkom na ciljih trajnostnega razvoja : magistrsko deloVita Grošelj, 2025, master's thesis Abstract: Pravica do duševnega zdravja je sestavni del in temeljni del pravice do zdravja, ki je univerzalna človekova pravica. Osebe s težavami v duševnem zdravju so zaradi sistemskih kršitev, ki izvirajo iz prevladujočega biomedicinskega modela duševnega zdravja, pod vprašaj postavile univerzalnost pravice do duševnega zdravja, k uresničevanju katere so se države zavezale s številnimi pravnimi akti na vseh ravneh. Magistrsko delo preučuje pravno ureditev duševnega zdravja ter storitev in oskrbe za zagotavljanje duševnega zdravja v Sloveniji in njeno skladnost z mednarodnimi standardi.
Pravna ureditev storitev in oskrbe za zagotavljanje duševnega zdravja namreč lahko poseže v univerzalnost pravice do duševnega zdravja. Poseben poudarek je na trajnostnem uresničevanju pravice do duševnega zdravja, h kateremu se je Slovenija prav tako zavezala tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni. Magistrsko delo ugotavlja, da poseg v pravico do duševnega zdravja posameznika predstavlja že nezadostna mreža za zagotavljanje duševnega zdravja, ki mora vključevati tudi dostopnost raznovrstnih storitev in oskrbe.
Keywords: medicinsko pravo, Zakon o duševnem zdravju, duševno zdravje, duševna bolezen, duševna motnja, človekova pravica, univerzalna pravica, trajnostni razvoj, svetovno zdravje, storitve za zagotavljanje duševnega zdravja.
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 59
Full text (2,51 MB) |
8. Povezane nepremičnine z različnimi namenskimi rabami : magistrsko deloUrška Zalezina, 2025, master's thesis Abstract: Magistrska naloga z naslovom »Povezane nepremičnine z različnimi namenskimi rabami« analizira institut povezanih nepremičnin, ki je bil v slovenski pravni red vpeljan z novelo SPZ-B. Gre za razmeroma nov pravni institut, katerega namen je omogočiti funkcionalno povezovanje nepremičnin, ki so trajno potrebne za rabo glavne nepremičnine.
Institut povezanih nepremičnin določa, da lahko lastnik ali imetnik stavbne pravice na pomožni nepremičnini to nepremičnino trajno poveže s svojo lastninsko ali stavbno pravico na glavni nepremičnini. Posledično so tako predmet razpolaganja kot celota.
Podobnost instituta povezanih nepremičnin z etažno lastnino se kaže predvsem v tem, da ureja pravna razmerja med več osebami in določa omejitve pri razpolaganju z določenimi nepremičninami. Kljub temu pa obstajajo pomembne razlike, saj etažna lastnina primarno ureja razmerja med solastniki posameznih delov stavbe, medtem ko institut povezanih nepremičnin obsega tako stavbe kot tudi druge vrste zemljišč.
Ureditev povezanih nepremičnin nedvomno predstavlja pomemben korak k bolj fleksibilni in funkcionalni rabi nepremičnin. Predstavlja dobre temelje za nadaljnji razvoj tega instituta. Vsekakor pa bo na tem področju treba še veliko narediti, predvsem dopolniti nekatere zakonske pomanjkljivosti, morebitne nejasnosti pa odpraviti.
Keywords: SPZ-B, etažna lastnina, samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, glavna nepremičnina, pomožna nepremičnina, kmetijska zemljišča.
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 130
Full text (838,44 KB) |
9. Vpliv nasilja v družini na institut stanovanjskega varstva : magistrsko deloNika Gradišnik, 2025, master's thesis Abstract: Nasilje v družini predstavlja enega izmed najbolj problematičnih in hkrati najbolj prikritih tem današnje družbe. Gre za izjemno občutljivo tematiko, o kateri se ne govori veliko, predvsem iz vidika, da se izvaja v družini, torej v prostoru, kjer bi naj posamezniki uživali zasebnost, ljubezen in varnost. Ko se prostor, ki ga posameznik dojema kot varnega, spremeni v vir nasilja, so posledice za žrtve pogosto hude in dolgotrajne.
Nasilje že nasploh pomeni hudo kršitev osnovnih človekovih pravic. Kadar se pa ta izvaja v družinskem okolju, pa pomeni tudi kršitev medsebojnega zaupanja ter spoštovanja. Država ima dolžnost varovati človekove pravice, pri tem pa posebno pozornost namenja žrtvam družinskega nasilja, ki sodijo med najbolj ranljive skupine v družbi. Najpogostejše žrtve tovrstnega nasilja so ženske in otroci. Država nosi posebno odgovornost, da zagotovi ustrezne institute za zaščito vseh žrtev družinskega nasilja, pri čemer mora biti v primeru otrok še posebej skrbna. Celovito ureditev tega področja predstavlja Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), kateri predvideva tudi ukrep za začasno razrešitev stanovanjske negotovosti žrtve, v kateri se znajde v trenutku, ko je primorana zaradi svoje varnosti zapustiti skupni dom, ki si ga deli s povzročiteljem nasilja. Čeprav ukrep predstavlja začasno varnost žrtvi in priložnost za življenja brez nasilja, smo kot družba odgovorni, da do problema pristopimo celovito – z ničelno toleranco do nasilja ter s ciljem, da do stanovanjske ogroženosti žrtve nasilja sploh ne prihaja.
Keywords: družinsko pravo, družinska razmerja, stanovanjsko varstvo, nasilje v družini, stanovanjska pravica
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 26
Full text (1,89 MB) |
10. Pravni vidiki dostopnosti zdravil za hipotirozo v Sloveniji v luči pravice do zdravja : magistrsko deloUrška Stevanovič Petek, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo celostno obravnava problematiko dostopnosti zdravil za zdravljenje hipotiroze v Sloveniji in jo umešča v okvir temeljne človekove pravice do zdravja. Ugotavlja, da motnje v delovanju ščitnice, zlasti hipotiroza, v svetu naraščajo, medtem ko je v Sloveniji dostopnost zdravil za to bolezen omejena – na voljo sta le dve zdravili, kar nas postavlja na rep evropske lestvice. Ključen izziv predstavljajo stranski učinki obstoječih zdravil, ki veliko bolnikov silijo v iskanje alternativ. Delo poudari pravico do zdravja kot mednarodno priznano temeljno človekovo pravico, ki vključuje tudi dostopnost do zdravil. Pri tem analizira slovensko pravno ureditev in ključne mednarodnopravne vire, ki vplivajo na razlago te pravice. V iskanju rešitev se magistrsko delo osredinja na regulacijo zdravil, s poudarkom na različnih postopkih pridobivanja dovoljenj za promet z zdravili: centraliziran postopek na ravni EU, postopek z medsebojnim priznavanjem, decentraliziran postopek in zlasti nacionalni postopek v Sloveniji. Poleg sistemske regulative obravnava delo tudi vidik uresničevanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V praksi se številni bolniki zaradi neustreznega odziva na razpoložljiva zdravila odločajo za zdravila, dostopna v drugih državah članicah, na beli recept. Čeprav ta zdravila niso vključena v pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zakon v izjemnih primerih omogoča možnost povračila stroškov, če so izpolnjeni določeni pogoji. Delo predstavi tudi dve relevantni sodbi Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki osvetljujeta prakso povračila stroškov zdravil v takih primerih. Magistrsko delo tako poudarja potrebo po širši dostopnosti zdravil za hipotirozo in v povezavi s tem analizira mogoče pravne rešitve.
Keywords: medicinsko pravo, človekove pravice, regulativa zdravil, ščitnica, hipotiroza, pravica do zdravja, dovoljenje za promet z zdravilom, pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, izjemno povračilo stroškov za zdravila
Published in DKUM: 03.09.2025; Views: 0; Downloads: 18
Full text (1,32 MB) |
