| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 29
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
FIKCIJA VROČITVE PO PRAVILIH ZPP IN EVROPSKI UREDBI 1393/2007
Nik Fanedl, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana fikcija vročitve v pravdnem postopku po pravilih slovenskega prava in prava EU. Gre za institut, ki bistveno pripomore k učinkovitosti pravdnega postopka, vendar zaradi posega v procesne pravice predstavlja relativno problematično tematiko. V nalogi je predstavljena načelna podlaga za ureditev vročanja, nadalje pa so obravnavana slovenska pravila in pravila EU o vročanju nasploh. Nato se delo ukvarja s fikcijo vročitve, kot je urejena v Zakonu o pravdnem postopku in Uredbi 1393/2007 o vročanju ter osvetli najbolj bistveno problematiko uporabe te fikcije. Bralec tega dela lahko spozna pomembnost vročanja v pravdnem postopku in se seznani s slovenskimi pravili ter pravili EU, po katerih poteka vročanje, se seznani z ureditvijo fikcije vročitve in spozna dva najbolj problematična primera uporabe obravnavanega instituta, skozi navajanje literature in pravnih virov pa je vseskozi spodbujan, da se sam loti poglobljenega študija katerega izmed posameznih aspektov fikcije vročitve in vročanja nasploh.
Keywords: pravdni postopek, načelo kontradiktornosti, načelo ekonomičnosti, vročanje, Zakon o pravdnem postopku, Uredba 1393/2007, slovensko pravo, pravo EU, fikcija vročitve
Published: 13.01.2014; Views: 1383; Downloads: 313
.pdf Full text (603,26 KB)

2.
POOBLASTILO ODVETNIKU V PRAVDNEM POSTOPKU
Urška Kupec, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi obravnavam tematiko zastopanja strank v pravdnem postopku. Posebej sem se osredotočila na zastopanje po odvetniku ter na pooblastilno razmerje. Pri tem sem uporabila ustrezno literaturo ter analizo vsebine pozitivno – pravne ureditve in judikature. Namen te naloge je prikazati naravo pooblastilnega razmerja ter predstaviti položaj pooblaščenca v civilnem pravdnem postopku, še posebej položaj odvetnika. Na začetku naloge predstavim odvetništvo kot ustavnopravno kategorijo ter splošne lastnosti odvetništva kot poklicne dejavnosti. Pri tem sem izhajala predvsem iz Zakona o odvetništvu. Predstavila sem osnove zastopanja ter statusno pravni vidik odvetništva. V drugem delu sem pisala o zastopanju na splošno. Izhajam iz Obligacijska zakonika. Pojasnjujem predpostavke za zastopanje, učinke zastopanja ter predstavim podlago za zastopanje. Posebej sem se osredotočila na pooblastilo in s tem pooblastilno razmerje med pooblastiteljem in pooblaščencem. Posebna pozornost je namenjena zastopanju strank v pravdnem postopku. Gre predvsem za pregled določb Zakona o pravdnem postopku. V diplomski nalogi predstavim stranko ter njeno vlogo v pravdnem postopku. Stranka mora imeti sposobnost biti stranka ter procesno oziroma pravdno sposobnost. Le-ta ji omogoča, da nastopa v pravdnem postopku. Stranka mora tudi imeti postulacijsko sposobnost, ta ji omogoča da daje dejanjem v postopku pravno relevantno obliko. Nadalje razložim položaj pooblaščenca v pravdi, torej kdo je lahko pooblaščenec in kakšne so njegove pristojnosti. Pojasnim tudi kakšen je položaj stranke v pravdi, kadar ima ta pooblaščenca. V nalogi obravnavam obliko pooblastila ter pomen, ki ga ima ta v pravdi. Obseg pooblastila določi stranka, vendar se ta razlikuje v primeru ko je pooblaščenec odvetnik in takrat ko ni. V nalogi pojasnim kakšne so odvetnikove pristojnosti v primeru, ko stranka podrobneje ne uredi njegovih nalog. Pri tem izhajam iz Zakona o pravdnem postopku, ki eksemplifikativno določa naloge odvetnika. Na kratko opišem substitucijsko pooblastilo ter možnost, da odvetnika nadomešča odvetniški kandidat ali pa odvetniški pripravnik. Odvetniki najpogosteje zastopajo stranko na podlagi mandatne pogodbe. V tem delu na kratko opišem lastnosti mandatne pogodbe izhajajoč iz Obligacijskega zakona. Pojasnim, da ima to razmerje naravo obligacije prizadevanja ter da ima odvetnik na podlagi pogodbe pravico do plačila. Na tem mestu omenim še kako je v primeru, ko stranka pooblasti odvetniško družbo za zastopanje v pravdnem postopku. V določenih primerih je obvezno zastopanje po odvetnikih. Te primere na kratko opisujem v naslednji točki. Odvetnik mora pri svojem delu ravnati vestno in pošteno ter si prizadevati za korist stranke. Odškodninsko odgovornost ter posledice nestrokovnega zastopanja je v nalogi predstavljena na podlagi sodne prakse. ZPP posebej ureja tudi prenehanje pooblastila ter različne načine kako pride do takšne situacije. V diplomskem delu povzamem zakonsko ureditev ter s pomočjo sodne prakse prikažem v katerih primerih pooblastilo preneha.
Keywords: pravdni postopek, pooblastilo, odvetnik
Published: 25.09.2013; Views: 5077; Downloads: 795
.pdf Full text (531,26 KB)

3.
POSTOPEK RAZVEZE ZAKONSKE ZVEZE PRIMERJAVA Z AVSTRIJO
Majda Suljanović, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Razveza zakonske zveze je ena izmed oblik prenehanja zakonske zveze. Naš pravni sistem pozna dve vrsti razveze; to sta razveza na podlagi sporazuma zakoncev in razveza zakonske zveze na podlagi tožbe. Medtem, ko avstrijsko pravo pozna tri razveze zakonske zveze, in sicer razvezo zaradi krivde, razvezo zaradi razpustitve gospodinjske skupnosti, ki traja vsaj tri leta ter sporazumno razvezo. Spor o razvezi je zakonski spor, tako da bodo podlaga za pisanje diplomskega dela določbe Zakona o pravdnem postopku, ki uvršča postopek v zakonskih sporih med posebne postopke. V avstrijskem pravu sporazumna razveza poteka v nepravdnem postopku, tj. po določbah zakona o nepravdnem postopku (Außerstreitgesetz), v ostalih primerih se vodi pravdni postopek v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung). Cilj diplomskega dela je prikaz podobnosti in razlik pravne ureditve postopka razveze zakonske zveze v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Opažam, da je v obeh pravnih redih postopek sporazumne razveze zakonske zveze najpreprostejši način prenehanja zakonske zveze, ter da se v obeh pravnih sistemih v ozadju določb skriva želja po spravi med zakoncema, če je to možno pričakovati. Sodna praksa sledi načelu, da sta tako sklenitev kot razveza zakonske zveze svobodna odločitev vsakega posameznika ter da za ohranitev zakonske zveze ni dovolj le želja in volja enega izmed zakoncev. Poleg postopka razveze v obeh pravnih sistemih bom konkretneje predstavila Uredbo Sveta (EU) 1259/2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze, ter Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. Moje teze, iz katerih izhajam, so: • Raznolikost pravne ureditve razveze zakonske zveze v Sloveniji in Avstriji. • Priznavanje odločb tujih sodišč. • Stroškovna plat razveze zakonske zveze. Pri pisanju diplomskega dela bom izhajala iz znanja, pridobljenega skozi študij, ter uporabe pravnih aktov, znanstvene monografije, člankov, spletnih virov ter sodne prakse. Omejitev pri pisanju diplomskega dela bo predstavljala geografska razdalja, saj se bom osredotočila na podatke o ureditvi instituta razveze v dveh pravnih sistemih dveh različnih držav.
Keywords: razveza zakonske zveze, avstrijsko pravo, sporazumna razveza, razveza na podlagi tožbe, zakonski spor, nepravdni postopek, pravdni postopek, postopek razveze, uredba, tuja sodna odločba, stroškovna plat razveze.
Published: 09.05.2014; Views: 1199; Downloads: 349
.pdf Full text (338,91 KB)

4.
UREJANJE STIKOV OTROK V PRAVDNEM, NEPRAVDNEM IN UPRAVNEM POSTOPKU
Petra Obronek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavana tematike ureditve stikov otrok v vseh treh postopkih: v pravdnem in nepravdnem postopku, ki sta v pristojnosti sodišč in v upravnem postopku, kjer ima vlogo center za socialno delo. Najprej je bilo potrebno preučiti mednarodno ureditev stikov in nato še naš pravni red na tem področju. Nato sledi opis vseh treh postopkov, vloga sodišč in centrov za socialno delo ter položaj otrok in ostalih udeležencev oz. strank v teh postopkih. V nadaljevanju so opisane situacije, kjer se pravica do stikov z otrokom obravnava (razveza ali razveljavitev zakonske zveze, ločeno življenje staršev, odvzem otroka, oddaja otroka v zavod, rejništvo, odvzem roditeljske pravice in posvojitev). Na koncu sem napisala še nekaj primerov tuje in slovenske sodne prakse. Družina je tako za otroka kot za starše temelj varnosti, ljubezni, pripadnosti in kjer se ta temelj začne rušiti zaradi različnih vzrokov, lahko otroci v primeru, da starši nočejo, ne znajo ali ne zmorejo razumno odreagirati, doživljajo hude čustvene stiske, ki pustijo nepopravljive posledice za njih. Država mora za to, da bi kar se da preprečila oz. omilila te posledice, z ustrezno zakonodajo še posebej zaščititi otroke, v prvi vrsti pa je to dolžnost staršev, da ti namesto na svoje interese, gledajo na največjo korist otroka.
Keywords: otrok, stiki, pravice, pravdni postopek, nepravdni postopek, upravni postopek
Published: 06.07.2015; Views: 889; Downloads: 273
.pdf Full text (563,82 KB)

5.
DOKAZNI STANDARDI V PRAVDNEM POSTOPKU
Maša Baruca, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga opisuje uporabnost različnih dokaznih standardov in prima facie dokaza v pravdnem postopku. V diplomski nalogi sem najprej predstavila nekatera temeljna načela civilnega postopka, ki se povezujejo z vsebino dokaznih standardov. V nadaljevanju diplomske naloge sem pisala o dokazovanju in različnih vrstah dokazov. Pisala sem tudi o trditvenem in dokaznem bremenu, v jedru pa o dokaznih standardih v civilnem postopku s primeri sodb. Poznamo različne dokazne standarde, ki se povezujejo s stopnjami materialne resnice, ki so gotovost, prepričanje, verjetnost in dvom. Posebej sem se posvetila prima facie dokazu, ki v našem pravu še skorajda ni uporabljen institut, malo pa je tudi o njem napisanega v naši literaturi. Pravzaprav, tega instituta naš Zakon o pravdnem postopku ne pozna. Pri preučevanju tega instituta mi je pomagala sodba s področja gospodarskega prava, čeprav je bil ta instiut v tem primeru napačno uporabljen.
Keywords: dokazni standard, pravdni postopek, gotovost, prepričanje, verjetnost, dvom, resnica, dokazno breme, prima facie dokaz.
Published: 07.07.2015; Views: 1944; Downloads: 530
.pdf Full text (603,89 KB)

6.
OSEBNA VROČITEV V PRAVDNEM POSTOPKU V PRIMERJAVI S TUJIMI ZGLEDI, PREDVSEM S HRVAŠKIMI
Jure Pirc, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana osebna vročitev v pravdnem postopku v primerjavi z nekaterimi drugimi primerjalno pravnimi zgledi. Pri ureditvi osebne vročitve vedno obstaja navzkrižje interesov med načelom kontradiktornosti na eni ter željo po čim krajšem in cenejšem postopku na drugi strani. Poleg osnov osebne vročitev, delo bralca seznani tudi z nekaterimi teoretičnimi razhajanji, kot je na primer vprašanje osebne vročitve pravnim osebam ter drugim osebam vpisa v register. Nadalje, je v nalogi predstavljen postopek, ko pisanje ob prvem poskusu osebne vročitve ni izročeno naslovniku, ter ugotovitve o dobrih in slabih straneh takšne ureditve. Spremembe pravdnega postopka v preteklosti in kompleksnost osebne vročitve zahtevata še posebej skrbno analizo tega instituta.
Keywords: pravdni postopek, osebna vročitev, načelo kontradiktornosti, osebna vročitev pravnim osebam, nadomestna vročitev, fikcija vročitve, slovensko pravo, hrvaško pravo.
Published: 21.04.2016; Views: 713; Downloads: 128
.pdf Full text (870,60 KB)

7.
VLOGA PRIČE V CIVILNEM PRAVDNEM POSTOPKU
Špela Mlakar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je v celoti posvečeno vlogi priče v civilnem pravdnem postopku. Priča kot dokazno sredstvo sodišču omogoča, da se prepriča o resničnosti trditev strank, ki se nanašajo na pravno relevantna dejstva v civilnem sporu. Kot priče se smejo zaslišati le osebe, ki so zmožne dati podatke o dejstvih, ki se dokazujejo, torej vsaka fizična oseba, tudi mladoletniki, osebe z raznimi telesnimi hibam, a vse to pod pogojem, da so pred sodiščem sposobni pojasniti svoje zaznave, dejstva, ki so pravno oziroma dokazno pomembna. Na izpovedbo in na zanesljivost priče vplivajo predvsem zaznava, spomin in spominska reprodukcija, do napak pa lahko prihaja pri vseh treh. Zakon o pravdnem postopku že na začetku poglavja o pričah določa, da mora vsak, kdor je povabljen za pričo priti, in če ni z zakonom drugače določeno, tudi pričati. Splošna dolžnost pričanja vsebuje tri dolžnosti, in sicer dolžnost prihoda, dolžnost izpovedbe in dolžnost govoriti resnico. Vendar pa nekaterih oseb ni mogoče zaslišati kot priče, nekatere so oproščene pričanja, v določenih primerih pa lahko priča odkloni odgovor na posamezno vprašanje. Kot priča tako ne sme biti zaslišan, kdor bi s svojo izpovedbo prekršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške skrivnosti, dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti. Privilegirane priče so priče, ki lahko pod zakonsko določenimi pogoji, odrečejo pričanje. Njihovo pričanje je odvisno od njihove volje, če želijo lahko odrečejo pričanje, če želijo lahko pričajo. Takšne priče namreč same ocenijo ali bodo varovale zaupnost razmerja oziroma poklicno skrivnost ali pa bodo dale prednost pravici stranke do sodnega varstva. Zakon daje priči tudi možnost, da odreče odgovor na posamezna vprašanja, če ima za to tehtne razloge. Stranka mora v dokaznem predlogu natančno opredeliti, katera dejstva se naj s pomočjo predlaganega dokaza ugotovijo ter kako bi lahko dokazni predlog (izpoved priče) pripomogel k ugotovitvi določenega dejstva. Sodišče mora pričo opozoriti, da je dolžna govoriti resnico, da ne sme ničesar zamolčati, hkrati pa jo mora opozoriti tudi na posledice krive izpovedbe. Priče se nato zaslišijo vsaka zase in brez navzočnosti prič, ki bodo zaslišane pozneje, na vprašanja pa odgovarjajo ustno. Priča ima pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka.
Keywords: Civilni pravdni postopek, dokazovanje, dokazi, priča, privilegirana priča, dolžnost pričanja.
Published: 10.05.2016; Views: 2011; Downloads: 256
.pdf Full text (667,74 KB)

8.
Podeljena sposobnost v pravdnem postopku z analizo sodne prakse
Sergeja Podvršnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Civilni pravdni postopek temelji na sistemu dveh strank – tožnika in toženca. Stranka je tista, ki od sodišča zahteva pravno varstvo določene vsebine, ter tista, proti kateri se zahteva pravno varstvo. Za stranko so pomembne tri sposobnosti, in sicer sposobnost biti stranka, to je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v pravdnem postopku, pravdna ali procesna sposobnost, ki je sposobnost veljavno in samostojno oblikovati procesna dejanja, in postulacijska sposobnost, ki je sposobnost dati lastnim procesnim dejanjem pravno relevantno obliko. Sodišče jih upošteva po uradni dolžnosti. Kršitev njihovih pravnih pravil pa pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Poudarek diplomskega dela je na proučevanju sodne prakse, in sicer kdaj sodišče podeli sposobnost biti stranka, torej katere okoliščine so pomembne za podelitev sposobnosti, podelitev na aktivni in pasivni strani ter katerim oblikam združevanja sodišče največkrat podeli sposobnost biti stranka. Sposobnost biti stranka je podobna pravni sposobnosti, vendar širši pojem. Zakon o pravdnem postopku v drugem odstavku 76. člena določa, da se s posebnimi predpisi določi, kdo je še lahko pravdna stranka zraven fizičnih in pravnih oseb. V istem členu v tretjem odstavku pa določa, da sme pravdno sodišče izjemoma s pravnim učinkom v določeni pravdi priznati lastnost stranke tistim oblikam združevanja, ki nimajo sposobnosti biti stranka po prvem in drugem odstavku istega člena, če ugotovi, da glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, zlasti če imajo premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo. Pristop sodišča mora biti v tem primeru restriktiven. Podelitev sposobnosti biti stranka je namenjena oblikam združevanja ljudi in premoženja, ki nimajo ločene subjektivitete od svojih članov, njen namen pa je olajšati sodno varstvo v primerih, ko bi na aktivni ali pasivni strani moralo nastopati več oseb, pa te niso znane ali ne želijo sodelovati.
Keywords: Civilni pravdni postopek, podeljena sposobnost biti stranka, stranka v pravdnem postopku, sposobnost biti stranka, pravdna ali procesna sposobnost, postulacijska sposobnost, podelitev sposobnosti na aktivni in pasivni strani, pogoji za podelitev sposobnosti biti stranka, sodna praksa, poseben sklep, ki ga izda sodišče.
Published: 13.05.2016; Views: 1717; Downloads: 195
.pdf Full text (809,33 KB)

9.
DOKAZOVANJE Z LISTINAMI V CIVILNEM PRAVDNEM POSTOPKU
Mateja Bagari, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava dokazovanje v civilnem pravdnem postopku in listino kot dokaz oziroma dokazno sredstvo. Temeljni cilj vsakega civilnega pravdnega postopka je odločitev o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka, z drugimi besedami razrešitev civilnega spora. Ker so v listinah zapisane misli trajnejše narave in so rezultat tehtnejšega premisleka, je dokazovanje z listinami zato preprosto, hitro in učinkovito. Listina se kot dokaz lahko uporabi pod pogojem, da je pristna. Pristnost je dejstvo, ki ga je potrebno ugotavljati in dokazovati takrat, če stranka pristnost zanika, ali če obstaja dvom v pristnost javne listine. Glede pristnosti zasebnih listin, nosi dokazno breme stranka, ki se na listino sklicuje, glede pristnosti javnih listin pa tisti, ki listino predlaga kot dokaz. Stranki imata pravico tudi do posebne tožbe na ugotovitev (ne)pristnosti listine. Od pristnosti listin je odvisna njihova dokazna moč. Vendar, če je listina pristna, še ne pomeni, da je resnična tudi njena vsebina. Stranka mora hkrati z navedbo dejstev ponuditi sodišču dokaz z listino, s čimer se dokaz z listino izvede. Ponudba dokaza z listino mora poleg vseh pomembnih okoliščin, ki listino identificirajo, obsegati tudi označitev listine po imenu in glede na kraj nastanka ter izdaje. Stranka mora listino, na katero se sklicuje, predložiti ali navesti, kje se ta nahaja. Kadar stranka listine nima v posredni ali neposredni posesti in z njo ne more razpolagati, mora sodišču predlagati, da si listino priskrbi od pristojnega državnega organa ali osebe z javnim pooblastilom ali naloži nasprotni stranki ali tretjim osebam, da jo predložijo. Če stranka listine ne predloži, se s tem izpostavi nevarnosti, da bodo njene trditve o dejstvih ostale nedokazane. Tuja javna listina se kot dokaz v postopku uporabi pod pogojem, da je legalizirana. Po predpisih overjene tuje javne listine imajo ob izpolnjenem pogoju vzajemnosti enako dokazno moč kot domače javne listine.
Keywords: dokazni postopek, dokazno sredstvo, civilni pravdni postopek, listina, dokazno breme, pristnost, dokazna moč, edicijska dolžnost, tuja javna listina, legalizacija
Published: 17.05.2016; Views: 1412; Downloads: 168
.pdf Full text (783,20 KB)

10.
SODNO UREJANJE MEJE S PREGLEDOM SODNE PRAKSE
Karin Kenda, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev sodnega postopka urejanja meje in zajema celovit pregled teorije, s poudarkom in obrazložitvijo na primerih iz sodne prakse. Uvodoma delo opredeljuje tematiko sosedskega prava s kratkim zgodovinskim pregledom urejanja medsosedskih odnosov in predvsem situacije, ko mora konflikt med sosedi reševati sodišče. Poudarek je na enem najbolj tipičnih sosedskopravnih institutov-urejanju meje. Osrednji del diplomske naloge predstavlja sodni postopek ureditve meje, ki ga delimo na nepravdni in pravdni postopek. Za lažje razumevanje sledi primerjava z upravnim postopkom urejanja meje, ki pa ni procesna predpostavka za vložitev predloga za začetek sodnega postopka. Poudarek je na določilih Stvarnopravnega zakonika, ki imenuje tri temeljne kriterije, na podlagi katerih sodišče odloča v mejnih sporih. Ti kriteriji so: močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena in so temelj odločanja v sodni praksi. Nadalje je v diplomskem delu predstavljena vloga izvedenca geodetske stroke, kako le-ta sodeluje s sodnikom na naroku in zunaj njega ter po opravljenem sodnem postopku o sami označitvi meje v zemljiškem katastru. Postopku evidentiranja, sledi krajša predstavitev zemljiškega katastra s poudarkom na definiciji »urejene meje«, ki je kot taka cilj sodnega urejanja meje. Opisan je tudi institut gradnje čez mejo nepremičnine in problematika, ki se v zvezi s tem pojavlja v praksi. Teoretični del se prepleta s praktičnimi primeri iz sodne prakse, kot sekundarnim virom prava, ki konkretizira in razlaga dejanska stanja sodnega urejanja meje.
Keywords: meja, ureditev meje, urejena meja, sodni postopek, pravdni postopek, nepravdni postopek, sosedsko pravo, zemljiški kataster, gradnja čez mejo nepremičnine
Published: 24.06.2016; Views: 1085; Downloads: 172
.pdf Full text (1,06 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica