| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 32
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Postopek za delitev skupnega premoženja v zapuščinskem in pravdnem postopku
Karmen Preložnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V zaključnem delu sem analizirala procesne probleme, ki nastanejo v postopkih glede ugotavljanja obsega in delitve skupnega premoženja med zakonci tako v nepravdnem kot v pravdnem postopku. Namreč, sam sodni postopek delitve skupnega premoženja se praviloma začne na nepravdnem sodišču, ki bo o delitvi skupnega premoženja odločalo le, če med zakoncema oz. udeležencema ni spora o predmetu delitve in o velikosti njunih deležev. Če pa med zakoncema ne bo dogovora o višini deležev na skupnem premoženju in bo podano nestrinjanje s pravno domnevo o enakosti deležev, bo nepravdno sodišče postopek prekinilo ter stranki napotilo na pravdo. Največ pozornosti sem namenila težavam pri povezavi med različnimi vrstami postopka. Sodna praksa že več desetletij pragmatično dopušča tudi neposredno vložitev tožbe za delitev skupnega premoženja. Bivša zakonca praviloma ne zahtevata delitve skupnega premoženja najprej v nepravdnem postopku, ampak kar v pravdnem postopku. Sodna praksa tudi šteje, da so z določitvijo deležev na skupnem premoženju že določeni tudi solastninski deleži na vseh stvareh, ki spadajo v skupno premoženje. Sodišča tudi dovoljujejo, da udeleženci že v pravdnih postopkih z zahtevki za izstavitev zemljiškoknjižnih listin in zahtevki za izplačilo protivrednosti solastninskega deleža na posameznih stvareh dosežejo fizično delitev iz skupnega premoženja. Takšna sodna praksa je bolj ali manj tudi v zapuščinskih postopkih. Najprej ugotovijo obseg dediščine, nato ugotovijo dedni delež vsakega od dedičev, potem pa brez zapisa sporazuma dedičev o delitvi dediščine sodišča odredijo vpis solastninske pravice v višini dednega deleža za vsakega od dedičev na vsaki od nepremičnin, ki spadajo v zapuščino. Zaključno delo je tako podalo odgovore tudi še na druga, v sodni praksi bolj ali manj sporna vprašanja. Novi Družinski zakonik je po mojem mnenju glede delitve skupnega premoženja nadgradil pravno ureditev v delu, ki se nanaša na 75. člen, kjer je določeno, da se premoženje razdeli po pravilih, ki veljajo za delitev skupnega premoženja in tako odstopa od 60. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij, ko se je premoženje razdelilo po pravilih, ki veljajo za skupno lastnino.
Keywords: skupno premoženje, delitev skupnega premoženja, pravdni postopek, nepravdni postopek, zapuščinski postopek
Published: 24.03.2021; Views: 64; Downloads: 18
.pdf Full text (1,36 MB)

2.
Postopek za ugotovitev očetovstva in vprašanje dolžnosti sodelovanja pri dokazu z izvedencem po ZNP-1
Klara Živko, 2021, master's thesis

Abstract: Po novem je postopek za ugotovitev očetovstva urejen v Zakonu o nepravdnem postopku in v magistrskem delu bo predstavljen postopek glede procesnih določb. Postopek ugotovitve očetovstva se rešuje po nepravdnem postopku, saj so pravila v primerjavi s pravdnim postopkom bolj neformalna in tako prožnejša od pravil pravdnega postopka. Gre bolj za ureditev pravic, ki temeljijo na materialnih določbah s področja družinskega prava, interesi udeležencev niso vedno diametralno nasprotni in po navadi gre za oblikovanje pravnih razmerij med ljudmi, ki potem še naprej živijo skupaj. Vseeno pa je treba upoštevati procesna pravila, ki na podlagi temeljnih načel zagotavljajo varstvo človekovih pravic. Magistrsko delo obravnava splošne in posebne določbe postopka. Splošni del zajema temeljna načela postopka, določbe o stvarni in krajevni pristojnosti, določbe glede predloga, naroka ter vsebuje določila o rednih in izrednih pravnih sredstvih in stroške postopka. V posebnem delu pa najdemo posebne določbe, ki veljajo samo za posebne postopke, urejene po Zakonu o nepravdnem postopku. Ti instituti so v magistrskem delu podrobneje obravnavani. Pred sprejemom novega Zakona o nepravdnem postopku se je postopek za ugotovitev očetovstva reševal po pravilih pravdnega postopka, kjer je nakazana problematika glede ugotavljanja očetovstva, ko stranka ni privolila v analizo DNK. Prejšnja ureditev v tem primeru ni poznala prisilnih sredstev in je sodišče odločilo na podlagi drugih dokazov. Prav tako pravna ureditev ni poznala sodelovalne dolžnosti z izvedencem, ampak je na podlagi oviranja izvedenca pri delu sodišče odločilo, kakšen ima to pomen v pravdi. Sedanja ureditev pa v postopku za ugotovitev očetovstva vsebuje na novo dodano določbo o dolžnosti sodelovanja z izvedencem. V magistrskem delu so predstavljene prejšnja ureditev in nove določbe, ki se nanašajo na to sodelovalno dolžnost. Za takšno rešitev pa sta ključni dve pravici. Prva se nanaša na pravico moškega ugotoviti resnico o obstoju biološkega starševstva. Druga pa se nanaša na pravico otroka, da izve svoj izvor ter s tem ugotovi, kdo je njegov oče.
Keywords: nepravdni postopek, neformalna pravila, ureditev družinskih razmerij, splošni instituti, pravdni postopek, analiza DNK, prisilna sredstva, izvedenec, sodelovalna dolžnost, pravica o obstoju biološkega starševstva, pravica otroka, da izve za svoj izvor.
Published: 04.03.2021; Views: 114; Downloads: 27
.pdf Full text (1,01 MB)

3.
Vloga izvedenca medicinske stroke v civilnih sodnih postopkih
Sebastjan Horvat, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izvedenstvo v civilnih pravdnih postopkih predstavlja vedno bolj pomembno dokazno sredstvo v nenehno razvijajočem pravnem sistemu. Diplomska naloga obravnava in analizira vlogo sodnih izvedencev s poudarkom na problematiki izvedenstva medicinske stroke. Slednjih se v praksi na podlagi kompleksnih dejanskih stanj pojavlja največ, predvsem v odškodninskih sporih in v zvezi z odmero nepremoženjske škode. Sodišče uporabi dokaz z izvedencem takrat, kadar ne razpolaga s strokovnim znanjem. Primarna funkcija izvedenca je izdaja izvida in mnenja na podlagi strokovnega znanja, ki znatno pripomoreta k razjasnitvi relevantnih dejstev. Stranke procesa konkretno opredelijo, o čem naj izvedenec izdela izvid in mnenje, pogosto pa jih pozove tudi sodišče, da postavijo vprašanja, katera se postavijo izvedencu. Z uvedbo novele E Zakona o pravdnem postopku se je izvedenstvo uveljavilo kot samostojni dokaz pred pravdo.
Keywords: civilno pravdni postopek, izvedenec, izvedenstvo, izvedenec medicinske stroke, zakon o pravdnem postopku, novela ZPP-E
Published: 12.10.2020; Views: 353; Downloads: 38
.pdf Full text (366,11 KB)

4.
Finančna preiskava po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora
Sara Lipovšek, 2019, master's thesis

Abstract: Premoženje naj se odvzame tistim, ki so ga pridobili na nezakonit način ali pa je bilo premoženje na njih preneseno brezplačno ali pa za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti. S tem je smiselno omogočeno varstvo pridobivanja premoženja na zakonit način in zaščita gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine, ki ga zagotavlja pridobivanje premoženja v skladu s predpisi. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) se je v slovenskem pravnem redu pričel uporabljati 29. maja 2012. Določa pogoje za uvedbo finančne preiskave in postopek izvedbe finančne preiskave, začasno zavarovanje odvzema in začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora, postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora, vodenje evidenc zavarovanja in začasnega odvzema premoženja nezakonitega izvora, hrambo in upravljanje s tem premoženjem, odgovornost Republike Slovenije in mednarodno sodelovanje. Institut finančne preiskave in kasnejša tožba za odvzem premoženja nezakonitega izvora sta v slovenskem pravnem redu omogočila boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Zaradi zapletenosti mednarodnih prenosov premoženja ter razvoja tehnologij, ki jih storilci uporabljajo, je kazniva dejanja zelo težko dokazovati. Za uspešen pregon storilcev kaznivih dejanj ne zadostuje le kazenska obsodba in odvzem premoženjske koristi, nastale iz posamičnega kaznivega dejanja, temveč je bistveno tudi, da se jim odvzame premoženje nezakonitega izvora. Finančna preiskava se uvede, če se v predkazenskem ali kazenskem postopku izkažejo razlogi za sum, da posamezne osebe razpolagajo s premoženjem nezakonitega izvora in skupna vrednost takega premoženja presega 50.000 EUR. Namen finančne preiskave je ugotoviti obseg nezakonitega premoženja. V magistrski nalogi smo se omejili na finančno preiskavo, ki jo za potrebe ZOPNI opravi Finančna Uprava Republike Slovenije (FURS). Finančni inšpektor preiskovalec izvaja finančno preiskavo v skladu s 100. členom Zakona o finančni upravi (ZFU). Izvajajo se vsa dejanja, ukrepi in postopki po ZDavP-2. V nalogi smo predstavili štiri indirektne metode ugotavljanja razkoraka premoženja. Predstavili smo evidence, ki jih v skladu s svojimi postopki preverja FURS. V poglavju pravdni postopek smo podrobneje opisali tudi instituta začasnega zavarovanja odvzema in začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora. V raziskovalnem delu naloge smo na praktičnem primeru prikazali postopek zbiranja podatkov v finančni preiskavi in simulirali možne zaključke finančne preiskave, pravdnega postopka odvzema premoženja in davčni postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov. Analizirali in izpostavili smo odločbe ustavnega sodišča in ostalo sodno prakso.
Keywords: Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, finančna preiskava, začasno zavarovanje in začasen odvzem nezakonitega izvora, pravdni postopek, Zakon o davčnem postopku
Published: 23.10.2019; Views: 376; Downloads: 78
.pdf Full text (1,30 MB)

5.
Zloraba procesnih pravic v civilnih postopkih z analizo sodne prakse
Monika Pušaver, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena problematika zlorabe procesnih pravic v civilnih postopkih. Gre za problem, ki je po pregledu sodne prakse Višjih in Vrhovnega sodišča pri nas, na žalost dokaj pogost. Temeljno načelo pravdnega postopka je načelo vestnosti in poštenja, ki pravi, da lahko stranka izkoristi vse svoje procesne pravice z namenom varstva svojih interesov, hkrati pa v skladu z načeli morale nihče ne more izkoristiti svojih pravic samo zaradi tega, da bi nekomu drugemu škodoval. Omenjeno temeljno načelo vsebuje več ožjih pravil in načel, ki jih nekateri teoretiki obravnavajo tudi samostojno, in sicer sta to načeli resnicoljubnosti in popolnosti ter načelo prepovedi zlorabe pravic. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 11. členu določa, da mora sodišče onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku, hkrati pa določa tudi sankcije, v kolikor do zlorabe vseeno pride. V sklopu 11. člena ZPP so v diplomski nalogi podrobno predstavljeni primeri zlorabe procesnih pravic iz sodne prakse, in sicer: zloraba pravice do tožbe oz. sodnega varstva, kršitev načela resnicoljubnosti oz. materialne resnice, izkoriščanje procesnih pravic zgolj zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka ter konstruiranje pristojnosti. V sodni praksi se pojavljata še dva primera zlorabe procesnih pravic, ki ne sodita v 11. člen ZPP, to sta: nedovoljena razpolaganja strank in žalitve sodišča, strank ter drugih udeležencev. Posamezni primeri zlorabe so uprizorjeni tudi s primeri iz sodne prakse. Nato je na kratko opisana še vloga odvetnika pri zlorabi procesnih pravic, preventivni ukrepi zoper zlorabe procesnih pravic, ter sankcije za primer, da do zlorabe vendarle pride. 13. marca 2017 je začela veljati Novela ZPP-E, ki se uporablja od 14. septembra 2017. Čeprav je novela obširna, temeljnih izhodišč in strukture v ureditvi pravdnega postopka ne spreminja. Kljub temu pa se je z novelo nekoliko spremenil 11. člen ZPP, zato je v diplomski nalogi prikazana primerjava 11. člena ZPP pred in po uveljavitvi novele.
Keywords: ZPP, zloraba pravice, šikaniranje, sodno varstvo, pravdni postopek, nedovoljena razpolaganja, novela ZPP-E, sankcije za kršitev pravic.
Published: 26.11.2018; Views: 1909; Downloads: 213
.pdf Full text (761,96 KB)

6.
Primerjava lastnosti med revizijskimi dokazi in dokazi v pravdnem postopku
Eva Omladič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Revidiranje je strokovno najzahtevnejša oblika nadziranja. Gre za ocenjevanje pravilnosti in resničnosti postopkov, ocenjevanje računovodskih izkazov, metod in podatkov. Glede na kriterije obstaja več vrst revizij, vendar smo se osredotočili na revidiranje računovodskih izkazov. V delu smo proučili opredelitev revizijskih dokazov ter njihove lastnosti in postopke za pridobivanje revizijskih dokazov ter v delu predstavili tudi Zakon o pravdnem postopku in primerjavo dokazov. Revizijski dokazi so informacije, ki jih uporabi revizor pri oblikovanju sklepov, na katerih je zasnovano njegovo mnenje. Revizijski dokazi so potrebni, da podpirajo revizorjevo mnenje in poročilo. Revizijski postopki za pridobivanje revizijskih dokazov so pregledovanje, opazovanje, potrjevanje, ponovno izračunavanje, ponovno izvajanje in analitični postopke. V pravdnem postopku je z zakonom določena dolžnost strank, da sodišču predstavijo vsa dejstva in predložijo vse dokaze, na podlagi katerih se ugotovi dejansko stanje. Breme dokazovanja je na strani stranke.
Keywords: revizija, revizija računovodskih izkazov, revizijski dokazi, pravdni postopek, dokazi v pravdnem postopku, primerjava
Published: 16.11.2018; Views: 939; Downloads: 88
.pdf Full text (421,72 KB)

7.
Postulacijska sposobnost v pravdnem postopku
Zala Sirše, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Civilni pravdni postopek je postopek, kjer sta v ospredju stranki, tožnik in toženec. Stranka je tisti, ki zahteva od sodišča pravno varstvo določene vsebine ter tisti, proti kateremu tožnik zahteva pravno varstvo. Za potek postopka zakon zahteva, da ima stranka izpolnjene pogoje za sposobnost biti stranka, pravdno sposobnost in postulacijsko sposobnost. Postulacijska sposobnost je sposobnost dati procesnim dejanjem pravno relevantno obliko. Gre za predpostavko opravljanja procesnih dejanj, ki jo sodišče upošteva po uradni dolžnosti. Če postulacijska sposobnost ni podana, gre za absolutno bistveno kršitev postopka. Zakon o pravdnem postopku v 86. členu določa, da smejo stranke opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu. V postopkih pred prvostopenjskem sodiščem lahko stranke opravljajo procesna dejanja same ali po pooblaščencu. Uveljavljen je t.i. sistem popolne postulacijske sposobnosti. Če ima stranka pooblaščenca, lahko sodišče v posebnih primerih zahteva od nje, da se sama izjavi o določenih dejstvih, ki jih je potrebno ugotoviti v pravdi. To pomeni, da ima pred sodiščem na prvi stopnji vsaka stranka postulacijsko sposobnost, drugače pa je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjemoma lahko opravlja procesna dejanja sama, če ima opravljen pravniški državni izpit ali če ga ima opravljenega njen zakoniti zastopnik. V Sloveniji je tako uveljavljeno obvezno zastopanje po odvetnikih. Takšno ureditev imamo predvsem zaradi javnega interesa, prav tako pa je obvezno zastopanje po odvetnikih v korist strank samih. Pripomore k manjši obremenjenosti sodišč in k hitrejšem reševanjem sporov, hkrati pa pomaga strankam pri uspešnem uveljavljanju njihovih interesov, ker v večini primerov stranke same niso dovolj vešče prava. Vloge sestavljene s strani odvetnikov so preglednejše, procesno gradivo jasneje opredeljeno, kar pripomore k hitrejšim postopkom in boljši kakovosti sojenja. Na takšen način se prepreči tudi, da so vložene očitno neutemeljene tožbe in tako ne obremenjujejo že preobremenjenih sodišč.
Keywords: civilni pravdni postopek, postulacijska sposobnost, sposobnost biti stranka, pravdna sposobnost, obvezno zastopanje po odvetniku, izredna pravna sredstva, odvetništvo, pravniški državni izpit, sodna praksa
Published: 21.09.2018; Views: 1181; Downloads: 140
.pdf Full text (244,77 KB)

8.
9.
Die Landwirtschaftsgerichte in Deutschland zwischen freiwilliger und streitiger Gerichtsbarkeit sowie Alternativen zur gerichtlichen Streiterledigung in Landwirtschaftssachen
Wolfgang Winkler, 2010, original scientific article

Abstract: Nemška sodišča za kmetijske zadeve med nepravdnim in pravdnim sodstvom ter alternativno reševanje sporov v kmetijskih zadevah V Nemčiji obstajajo posebna sodišča za kmetijsko dejavnost, ki so sestavljena iz poklicnih sodnikov in kmetovalcev. Za te postopke veljajo v splošnem predpisi o nepravdnem postopku. Ta posebna sodišča so pristojna tudi za spore iz pogodb o zakupu kmetijskih zemljišč. Za takšne postopke veljajo predpisi o pravdnem postopku. Ustanovitev posebnih sodišč za kmetijsko dejavnost, v sestavi katerih sodelujejo tudi poklicni kmetovalci, se je izkazala za dobro odločitev. Z njihovim strokovnim znanjem in poznavanjem razmerij na področju kmetijstva namreč pomembno prispevajo k razrešitvi sporov iz kmetijske dejavnosti. Prav tako pa so se oblikovale različne oblike izvensodne poravnave, ki imajo tudi v sporih iz kmetijske dejavnosti pomembno vlogo: razsodništvo, arbitraža, mediacija, poravnava pred notarjem.
Keywords: civilno procesno pravo, kmetijstvo, spori, reševanje, pravdni postopek, nepravdni postopek, sodišča, Nemčija
Published: 23.07.2018; Views: 381; Downloads: 16
.pdf Full text (118,83 KB)

10.
Rešavanje prethodnog pitanja u vanparničnom postupku Republike Makedonije
Arsen Janevski, Tatjana Zoroska-Kamilovska, 2010, original scientific article

Abstract: Reševanje predhodnih vprašanj v nepravdnem postopku Republike Makedonije Avtorja analizirata pravila za reševanje vprašanja za predhodno odločanje v nepravdnem postopku v Republiki Makedoniji in navajata, da se režim reševanja teh vprašanj v nepravnih postopkih razlikuje od režima v pravdnem postopku. Ker so nepravdni postopki zelo heterogeni, vsebuje Zakon o nepravdnem postopku Republike Makedonije iz leta 2008 poleg splošnih pravil za reševanje vprašanj za predhodno odločanje tudi posebna pravila v določenih postopkih. Splošno pravilo pooblašča nepravdno sodišče, da samo reši predhodno vprašanje, če o zadevnem vprašanju pristojni organ še ni dokončno odločil. Lahko pa tudi prekine postopek in počaka, da se vprašanje reši v sodnem ali upravnem postopku. Ker nepravdni postopek ni najbolj prilagojen reševanju sporov med strankami, je nepravdno sodišče v primeru spornih dejstev, povezanih s predhodnim vprašanjem, dolžno glede reševanje le-teh napotiti stranke na pravdo. Avtorja prav tako analizirata še posebna pravila Zakona o nepravdnem postopku Republike Makedonije za rešitev vprašanja za predhodno odločanje v lastninskopravnih razmerjih.
Keywords: civilno procesno pravo, pravdni postopek, nepravdni postopek, Makedonija
Published: 23.07.2018; Views: 529; Downloads: 31
.pdf Full text (99,78 KB)

Search done in 2.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica