| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 63
First pagePrevious page1234567Next pageLast page
1.
Analiza prodaje NLB : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Špela Rezec, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Poudarek v diplomskem delu se nanaša na vprašanje, ali je bila prodaja NLB-ja sploh potrebna, in ali je v času prodaje prišlo do morebitnih nepravilnosti. Problematika se je pričela z ustanovitvijo dveh bank: Nove kreditne banke Maribor in Nove ljubljanske banke. Ob osamosvojitvi leta 1991 je Slovenija ustanovila Banko Slovenijo z namenom nadzorovanja nemotenega denarnega toka ter poslovanja na področju financ. Kasneje je NLB šokirala z novico o ideji, da se bo banka privatizirala. Program za privatizacijo je bil začrtan že leta 2001. Ta naj bi doprinesla večjo in boljšo konkurenčnost med državami, povečanje ekonomske uspešnosti in pridobitev prihodka za namen kritja neto stroškov preteklih sanacij bank. V nadaljevanju se osredotočamo na vlogo banke v gospodarstvu, saj kot kreditna institucija opravlja storitve in ima dovoljenje, da lahko posluje z dajanjem kreditov in depozitov. Evropska komisija je leta 2012 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanj, saj so ugotovili, da je v Sloveniji čezmejni obstoj makroekonomskega ravnotežja. Kasneje je Slovenija Bruslju predložila Nacionalni reformni program 2013–2014 in Program stabilnosti za obdobje 2012–2016. Banka se je bila primorana dokapitalizirati, saj so na podlagi pregleda kakovostnih sredstev (AQR) v banki ugotovili negativni kapital, kar bi v nasprotnem primeru pomenilo stečaj banke. Dokapitalizacija se je izvedla leta 2013 – po tem, ko je Evropska komisija izdala odločbe o državnih pomočeh. V letu 2010 se je v Sloveniji zgodila finančna afera imenovana Farrokh, ki smo jo v tem delu podrobneje analizirali. Cilj privatizacije, dokapitalizacije in prodaje banke je ključni dejavnik k prispevanju povečanja konkurenčnosti na trgu, učinkovitosti poslovanja bančnega sistema kot celote ter za zdravo okolje, kjer bi prebivalcem nudili sodobne storitve.
Keywords: banke, pranje denarja, Nova ljubljanska banka (NLB), privatizacija bank, dokapitalizacija, prodaja, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.02.2024; Views: 22; Downloads: 4
.pdf Full text (1,30 MB)

2.
Pravna ureditev pranja denarja v digitalizacijski dobi : magistrsko delo
Ivan Lončar, 2023, master's thesis

Abstract: Pranje denarja je kaznivo dejanje, ki kriminalnim organizacijam, drugim zločincem in navsezadnje podkupljivim politikom omogoča prosto razpolaganje z nezakonito pridobljenim premoženjem. Spremlja nas že od časov pred našim štetjem, pravi porast pa je to kaznivo dejanje doživelo v 90. letih prejšnjega stoletja, obdobju naglega porasta trgovine s prepovedanimi drogami. Za prikrivanje prihodkov od prodaje prepovedanih drog so uporabljali predvsem gospodarske podjeme z intenzivnim gotovinskim poslovanjem, razvoj finančnega sistema pa je proces pranja povzdignil na popolnoma drug nivo. Metod, kako oprati denar, je veliko, med seboj se razlikujejo predvsem glede na uporabljen mehanizem in instrument. Pralci denarja se v današnjem času, poleg gotovinsko intenzivnih poslov, največ poslužujejo storitev finančnih institucij, ki omogočajo hiter prenos finančnih sredstev na globalni ravni. Pravosodni organi in zakonodajne oblasti so hitro spoznali nevarnost zlorab finančnega sistema in takšna tveganja v zvezi s pranjem denarja so nenadoma postala predmet pravnega urejanja v mednarodnih pravnih aktih, zadevna problematika je podrobno urejena tudi v sekundarni zakonodaji EU. Finančne institucije so tako postale predmet vse strožjega pravnega reguliranja in nadzora, pralci denarja pa so bili posledično prisiljeni k iskanju novih rešitev. Tako je pojav kriptovalut  decentraliziranih virtualnih valut z dvosmernim tokom, ki se uporabljajo kot alternativno plačilno sredstvo, sredstvo izmenjave in tudi kot sredstvo naložbe – omogočil pralcem denarja, da svoje nezakonite dejavnosti prenesejo v virtualni svet. V magistrski nalogi sem ugotavljal, kako razvoj virtualnih valut vpliva na doseganje nezakonitih ciljev. V zvezi s tem sem ugotovil, da kriptovalute zaradi svojih posebnih lastnosti predstavljajo nevarno orodje za prikrivanje nezakonite narave in izvora premoženja. Zlonamerni uporabniki kripto omrežja lahko namreč čezmejno prenašajo svoja sredstva, ne da bi bila razkrita njihova prava identiteta. Čeprav so tovrstna tveganja sicer naslovljena v peti direktivi proti pranju denarja, je pravni ureditvi EU moč pripisati določene pomanjkljivosti. V prvi vrsti gre za nedovršno definicijo virtualnih valut, ki omogoča široko, a hkrati preveč poljubno interpretacijo virtualnih valut, na drugi strani pomanjkljiv seznam zavezanih subjektov zagotavlja udeležencem kripto omrežja, da delujejo brez obveznosti glede izvajanja ukrepov proti pranju denarja in tako ostanejo zunaj regulativnega področja. Skupni znesek opranega denarja s kriptovalutami, ne glede na ugotovljena tveganja, predstavlja nesorazmeren delež v primerjavi z zneskom opranega denarja pri ustaljenih metodah pranja denarja, pri katerih še vedno prevladuje uporaba tradicionalnega finančnega sistema. Zloraba finančnih institucij in drugih oblik pravnih oseb škoduje ekonomiji in gospodarskemu razvoju, navsezadnje pa onemogoča kakovostno uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato je ena ključnih ugotovitev te naloge, da tudi pravne osebe lahko kazensko odgovarjajo za kaznivo dejanje pranja denarja.
Keywords: pranje denarja, nezakonita premoženjska korist, kriminal belih ovratnikov, FinTech, kriptovalute, AMLD, ZPPDFT-2, harmonizacija.
Published in DKUM: 15.11.2023; Views: 280; Downloads: 79
.pdf Full text (1,59 MB)

3.
Pranje denarja v povezavi z ilegalno tobačno industrijo : magistrsko delo
Timotej Praznik, 2023, master's thesis

Abstract: Ilegalna tobačna industrija je zelo kompleksen družbeni problem, saj ne vpliva le na družbo kot tako, temveč tudi na državne proračune in jih oškoduje. Poleg tega je tudi zelo velik multinacionalni problem, s katerim se ukvarja veliko tako državnih institucij kot institucij na višjih ravneh, na primer Europol v Evropi. Ilegalna tobačna industrija je predvsem v zadnjih letih v porastu, saj je povpraševanje vse večje, kar je posledica regularnih višanj cen tobačnih izdelkov, saj potem uporabniki iščejo cenejše rešitve, ki pa seveda niso legalnega izvora. K temu razcvetu je pripomogla tudi pandemija SARS-CoV-2, saj se je veliko stvari začelo odvijati v virtualnem svetu. Kljub temu ilegalne proizvodnje še vedno delujejo s polno paro, na primer v Evropi predvsem v vzhodnih in centralnih državah, prav tako je v Aziji nekaj držav, od koder te ilegalne izdelke pošiljajo po celotnem svetu, znano pa je tudi, da so Združeni arabski emirati meka za ilegalno trgovino, predvsem na njihovih brezcarinskih območjih (free trade zones). Nam najbližje in največje žarišče je na Balkanu, in sicer v Črni gori, kjer je v ospredju brezcarinska cona/pristanišče Bar, vendar se tudi tukaj zadeve urejajo in spreminjajo. Ilegalna tobačna industrija generira ogromne dobičke, kar je neizbežno za hudodelske združbe, ki se poslužujejo pranja denarja. Za lažje razumevanje si lahko predstavljamo, da en poln tovornjak ilegalnih tobačnih izdelkov predstavlja okoli en milijon evrov. To dejanje omogoča, da ilegalni denar operejo in ga spravijo v legalni obtok. Možno je, da se ta umazano zaslužen denar uporabi za nakup drugih dobrin ali se investira naprej, na primer v kakšne legalne naložbe, kot so nepremičnine, premičnine ipd., ali pa se ta denar nameni za druge namene, kot je financiranje terorizma, saj ta potrebuje sredstva, da lahko izvaja in dosega svoje »višje cilje«. Za takšne stvari je ilegalna tobačna industrija idealna, saj je kriminal z malo tveganja, ki prinaša visok zaslužek, saj se mesečno lahko v povprečnem ilegalnem obratu proizvede nekaj milijonov cigaret. To kriminalno dejanje ni tako zavržno, kot so druge vrste ilegalne trgovine, na primer trgovanje z drogo, orožjem ipd. Vsi ti vidiki in dejanja lahko gredo z roko v roko in s tem povzročajo veliko škodo v družbi.
Keywords: pranje denarja, ilegalna tobačna industrija, financiranje, terorizem, magistrska dela
Published in DKUM: 18.05.2023; Views: 356; Downloads: 62
.pdf Full text (1,97 MB)

4.
Vloga notranje revizije pri obvladovanju tveganj s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na primeru banke
Sara Drofenik, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Vloga notranje revizije pri obvladovanju tveganj s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na primeru banke povzema domačo in tujo literaturo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter s področja revidiranja pranja denarja in financiranja terorizma. Pranje denarja in financiranje terorizma še zdaleč ni nov pojav, vendar se spreminjajo njegove oblike in načini, tako kot se spreminja družba kot takšna. S tokom sprememb se spreminjajo tudi notranji nadzorni sistemi v bankah in način razmišljanja notranje revizije, ki v sklopu svojih revizij neodvisno preverja delovanje nadzornih sistemov. Že narava bančnega poslovanja je takšna, da banke pri svojem delovanju prevzemajo določena tveganja, kar pomeni, da so banke različnim tveganjem bolj izpostavljene in se temu tudi ne morejo povsem izogniti. Ravno zaradi tega je potrebno, da izvajajo vse dejavnosti za zmanjševanje teh tveganj, in sicer na sprejemljivo nizko raven, oziroma z drugimi besedami, za obvladovanje teh tveganj. S tem namenom vzpostavljajo razne nadzorne sisteme, ki pravočasno zaznajo tovrstna tveganja in delujejo preventivno. Glede na vse strožjo zakonodajo imata vedno večjo vlogo pri tem Oddelek za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki zagotavlja in obvladuje sistem na področju preprečevanja pranja denarja, ter notranja revizija, ki izvaja neodvisna preverjanja tega sistema. Razvoj notranje revizije, njenega pomena in pristopov se razvija in spreminja tako, kot se spreminja družba in vse drugo. V zadnjih letih se je področje preprečevanja pranja denarja z vidika zakonskih določil zelo zaostrilo, zato morajo banke še dodatno usmeriti več pozornosti na to področje in s tem povezanim obvladovanjem tveganj. S spreminjanjem družbe se spreminjajo tudi kriminalna dejanja in načini prevar. Denar in transakcije z denarjem v preteklosti niso bili tako obsežni in zapleteni, kot so dandanes, zato je bilo obvladovanje tveganj včasih precej preprostejše in majn obsežno, kot je dandanes. To predstavlja za nadzorne funkcije, kot je notranja revizija, velik izziv in prilagajanje v sklopu svojih revizij in načina razmišljanja. Z globalizacijo bančnega sistema, nenehnim pojavom novih izdelkov in storitev, naprednim razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij se pojavljajo vedno novi izzivi z bolj prikritimi načini pranja denarja in financiranja terorizma. Prav tako širjenje bančnega poslovanje preko meja na eni strani ponuja hitrejši in preprostejši prenos denarja za bančne komitente, na drugi strani predstavlja večje tveganje za banke, da bo njihov sistem uporabljen za pranje denarja in financiranje terorizma. Notranja revizija ima pomembno vlogo, saj so ravno banke zelo izpostavljene pranju denarja in financiranju terorizma. S svojimi preverjanji notranja revizija ugotavlja, ali banka izvaja vse zakonsko predvidene dejavnosti in poda oceno glede delovanja notranjih nadzornih sistemov.
Keywords: pranje denarja, financiranje terorizma, notranji nadzori, notranja revizija, banke
Published in DKUM: 23.12.2021; Views: 811; Downloads: 151
.pdf Full text (1,40 MB)

5.
Vloga notranjega revizorja pri preprečevanju pranja denarja
Nina Fekonja, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Delo diplomskega projekta obravnava problem pranja denarja in njegove (večkrat) dolgoročne posledice za družbo in gospodarstvo. Denar, ki izvira iz vseh vrst kaznivih dejanj, imenujemo umazan denar. Storilci tovrstnih kaznivih dejanj morajo, da bi lahko ušli organom pregona, prikriti vse sledi za pravim izvorom tega denarja. Ker so tehnike pranja denarja različne in se vedno znova spreminjajo ter pojavljajo nove, morajo podjetja vzpostaviti nek notranji nadzor, ki bo nadzoroval tudi to področje tveganj. Tukaj se pojavi potreba po notranjem nadzoru in zelo znani obliki notranjega nadzora, notranji reviziji. Notranji revizor je tisti, ki revidira področja v podjetju, ki so najbolj izpostavljena tveganjem. Notranji revizor je tudi zaščitnik vrednosti organizacije, saj odkriva pomanjkljivosti in o tem obvešča upravo. Pomembno vlogo pri odkrivanju in zmanjševanju prevar predstavlja prav notranja revizija. Zaradi vloge, ki jo v organizacijah opravlja, je večkrat nezaželena in vzbuja nezaupanje. Organizacije pa se morajo zavedati, da je vzpostavitev notranjega revidiranja pomembna preventiva. Prihrani jim lahko ogromne stroške, ki jih povzročijo prevare v podjetjih; v nekaterih primerih vodijo celo do propada podjetij.
Keywords: pranje denarja, notranji revizor, prevare, odkrivanje, preprečevanje
Published in DKUM: 06.09.2021; Views: 883; Downloads: 104
.pdf Full text (865,62 KB)

6.
Pravni vidik pranja denarja - moderne pojavne oblike : magistrsko delo
Rima Salman, 2021, master's thesis

Abstract: Pranje denarja ni klasično kaznivo dejanje, saj nakazuje na spremenjene ekonomske in družbene razmere zadnjih desetletij. Ni le finančni delikt, pač pa je tudi orodje, ki med drugim omogoča vsa druga kazniva dejanja - od trgovine z mamili, politične korupcije, terorizma in vrsto številnih drugih kaznivih dejanj. Za kaznivo dejanje pranja denarja gre, ko nekdo poskuša prikriti resnično naravo, lokacijo, vir, dejansko lastništvo ali nadzor premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Kaznivo dejanje pranja denarja vselej vključuje dve kaznivi dejanji: predhodno kaznivo dejanje, s katerim storilci pridobijo premoženjsko korist in kaznivo dejanje legitimizacije te premoženjske koristi. Pranje denarja ima veliko škodljivih vplivov - škoduje institucijam finančnega sektorja, ki imajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti, spodbuja kriminal in korupcijo ter na sploh zmanjšuje učinkovitost v realnem gospodarskem sektorju. V zadnjih letih so tako vrste plačil kot tudi načini plačevanja z razvojem novih tehnologij doživeli velik val sprememb. Virtualne valute prinašajo v poslovanje in finančni sektor številne novitete, ki sicer že danes omogočajo kopico prednosti, a hkrati s tem lahko tudi storilcem kaznivih dejanj olajšajo prikrivanje resničnega izvora sredstev in prenos le-teh prek državnih meja, preiskovalnim organom pa otežijo odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev. V mnogih primerih so storilci kaznivega dejanja pranja denarja vsaj korak pred aktualno zakonodajo in v preteklosti je bil ta razkorak še večji, predvsem zaradi virtualnih valut (med katere spadajo tudi kriptovalute), saj regulative praktično ni bilo. V zadnjih letih se stanje izboljšuje, saj številne organizacije (FATF, itd.) z medsebojnim sodelovanjem in poenotenjem pravil uspešno ožijo prostor morebitnih zlorab. Kljub temu pa za regulatorje ostaja mnogo izzivov, saj se poleg obstoječih tipologij pranja denarja, znova in znova pojavljajo tudi nove, ki so natančneje predstavljene tudi v tem magistrskem delu. Toda ali lahko za boj proti pranju denarja z virtualnimi valutami uporabimo enaka »orodja« kot pri pranju denarja s fiat valutami? Čeprav bi morda mislili, da virtualne valute v digitalnem svetu obstajajo brez običajnih pravil realnega sveta, pa je potrebno poudariti, da vse virtualne entitete vedno puščajo sled v resničnem svetu. Borze kriptovalut imajo namreč svoje lastnike, strežnike in registrirane sedeže, zaradi česar jih je mogoče podrediti določeni jurisdikciji in na podlagi tega izvrševati zakone. Lastniki kripto borz so se dolgo lahko izogibali transparentnemu delovanju, in razlog za to je bil ta, da so svojo identiteto prikrivali z uporabo priljubljene metode pralcev denarja-fiat valut, tj. z nerazkritjem podatkov o dejanskem lastništvu podjetja. Dokler bodo takšna podjetja obstajala, bo boj proti pranju denarja v virtualnem svetu resno oviran. In zato je v boju proti omenjenemu kaznivemu dejanju v prvi vrsti potrebno izvajati zelo enostavno in že uveljavljeno rešitev: ustaviti prakso ustanavljanja in posledično delovanja podjetij brez transparentnega dejanskega lastništva. To bi regulatorjem omogočilo, da bi le-ti ugotovili kdo je resnični lastnik in upravljalec spletnih mest s kriptovalutami. Ko bodo regulatorji imeli povsod vpogled kdo so dejanski lastniki, jih bodo lahko tudi pozvali na odgovornost. Prizadevanja za učinkovitejšo regulacijo v zvezi s pranjem denarja bodo tako veliko uspešnejša. S tem kriptovalute ne bodo postale sinonim za pranje denarja. Na koncu pa ne gre prezreti, da količina opranega denarja z modernimi tehnologijami (virtualne valute) v primerjavi s količino denarja, ki je oprana s fiat valutami, še vedno predstavlja neznaten delež. Potencial zlorab s pomočjo uporabe modernih tehnologij je še vedno signifikanten, zato ostaja na tem področju še precej dela za preprečevanje pranja denarja.
Keywords: kaznivo dejanje, pranje denarja, Urad za preprečevanje pranja denarja, ZPPDFT-1, digitalne valute, kriptovalute, darknet, Bitcoin, digitalne denarnice, AMLD
Published in DKUM: 21.04.2021; Views: 2547; Downloads: 438
.pdf Full text (1,59 MB)

7.
Notranja revizija in pranje denarja v slovenskih bankah
Katja Zadravec, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Notranja revizija in pranje denarja v slovenskih bankah povzema slovensko in tujo literaturo o pranju denarja, notranji reviziji ter njeni vlogi pri preprečevanju pranja denarja. Prevare niso pojav, povezan s primeri finančnih prevar iz zadnjih dveh stoletij, ampak že v zgodovini lahko najdemo, ko so moški uporabljali trike manipulacije in prevare, da bi pridobili denar, zemljo ali blago. Nastanek računovodstva in revizije je v gospodarski zgodovini povezan z željo s strani držav in cerkve, da zadržijo in preprečijo krajo ter napačno prikazovanje financ. V preteklosti organizacije niso obravnavale preprečevanje prevar kot glavni cilj znotraj sistema notranjih kontrol. Danes pa velja, da so prevare eno najpomembnejših tveganj, kateri so izpostavljene organizacije. Zaradi izpostavljenosti tveganj, povezanih s prevarami, se organizacije vedno bolj osredotočajo na ukrepe za preprečevanje prevar in pravočasno odkrivanje. Vedno večjo vlogo imata v organizacijah notranji nadzor ter notranja revizija. Banke se tveganjem ne morejo izogniti, saj je njihova narava dela takšna, da je prevzemanje tveganj sestavni del bančništva. Obvladovanju tveganj se pripisuje vedno večji pomen. Do tega je prišlo predvsem zaradi globalizacije poslovanja, novih tehnologij in storitev ter zaradi nekaterih nepravilnosti v bankah. Tudi sam slovenski Zakon o bančništvu (Zban-1) zahteva ureditev ravnanja z vsemi oblikami bančnih tveganj, proti katerim se banka postavlja s sistemom notranjih kontrol. Pri bankah poleg zunanjega nadzora, ki ga opravljajo zunanje institucije, npr. Banka Slovenije kot najpomembnejši zunanji nadzornik v Sloveniji, je vse bolj pomemben tudi notranji nadzor, ki ga opravljajo notranji revizorji. Eno izmed bančnih tveganj je tudi pranje denarja in financiranje terorizma. S pranjem denarja in financiranjem terorizma se srečujemo na mednarodni ravni; pralci denarja z različnimi metodami in tehnikami premišljeno izkoriščajo svetovni finančni svet. Zato je potrebno pranje denarja obravnavati globalno, saj samo skupen boj obrodi sadove. Pranje denarja negativno vpliva na gospodarstvo kot celoto, saj povzroča velike finančne izgube, slabi socialno stabilnost ter vodi do izgube zaupanja v gospodarski sistem ter do korupcije. Pranje denarja velja za hujšo obliko kriminala, s katerim se prikriva in zakriva dejanski izvor na nezakonit način pridobljenih sredstev. Namen pranja denarja je predvsem na hiter in neopazen način premoženje, pridobljeno na nelegalen način, oddaljiti od njihovega vira. Notranja revizija ima ključno vlogo v bankah, saj so zelo ranljive in izpostavljene pranju denarja. Nadzor bank na področju preprečevanja pranja denarja je nujen in potreben. Nadzor se izvaja zato, da se ugotovi, ali banke izvajajo vse potrebne naloge in aktivnosti, ki jih nalaga zakon.
Keywords: pranje denarja, notranja revizija, preprečevanje pranja denarja, banke, notranje kontrole.
Published in DKUM: 13.04.2021; Views: 1148; Downloads: 188
.pdf Full text (1,36 MB)

8.
Vloga in pomen notranjega revidiranja sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v banki
Žarko Gorenjc, 2020, master's thesis

Abstract: Zaradi pojava škandalov, povezanih s pranjem denarja v več bankah v Evropski uniji v zadnjem obdobju, ki so precej omajali zaupanje javnosti v institut vladavine prava, je Evropska komisija v okviru posebne študije, katere namen je bil ugotoviti vzroke za nastalo situacijo ter predlagati rešitve, kot eno izmed ključnih pomanjkljivosti izpostavila neustrezno korporativno upravljanje v bankah. Korporativno upravljanje določa razporeditev vlog in odgovornosti znotraj banke, na podlagi katerih njen upravljalni organ upravlja poslovne in organizacijske aktivnosti, kar med drugim vključuje tudi vzpostavitev ustreznega sistema notranjih kontrol. Vzpostavitev notranjekontrolnega sistema temelji na vzpostavitvi t. i. funkcijskega modela treh obrambnih linij, v katerem so vloge in odgovornosti upravljanja s tveganji jasno določene. Pomembno vlogo v omenjenem modelu predstavlja funkcija notranje revizije, ki je odgovorna za izvajanje pregledov učinkovitosti notranjekontrolnega okolja na posameznih poslovnih področjih banke in sistema upravljanja tveganj. Pri izvajanju notranjerevizijskih poslov je še posebno pomembna izbira metodološkega orodja za vrednotenje ustreznosti in učinkovitosti izvajanja postopkov notranjih kontrol. Eno izmed možnih metodoloških orodij za revidiranje notranjih kontrol v banki je orodje COSO.
Keywords: banke, pranje denarja, notranja revizija, orodje COSO
Published in DKUM: 16.12.2020; Views: 2685; Downloads: 322
.pdf Full text (1,57 MB)

9.
Nezakonita prodaja steroidov - študija primera Karner : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Matic Kordež, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Mnogi ljudje kratkoročno uporabljajo steroide za povečanje učinkovitosti, izčrpavanje hormonov ter proti staranju. V športih, kot je bodibilding, so steroidi tiho in široko sprejeti, a kljub temu strogo nadzorovani in brez veljavnega recepta tudi strogo prepovedani. Prodaja in posedovanje anaboličnih steroidov je zvezni in državni zločin, ki se kaznuje z zaporom. Kot pri večini pravnih politik je razlogov več, vendar je glavna skrb fizična in čustvena škoda, ki jo te droge lahko naredijo tistim, ki jih uporabljajo. V diplomskem delu smo se osredotočili na nezakonito prodajo steroidov, na pregled organizirane kriminalitete, analizo njenih temeljnih lastnosti in najpogostejših dejavnosti, na androgene anabolične steroide in njihovo (pre)prodajo ter v raziskovalnem delu izvedli študijo primera Karner. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo metode kompilacije, pregleda literature, predstavili najpomembnejše pojme, v empiričnem delu naloge pa smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, kjer smo s pomočjo polstruktoriranega intervjuja raziskali distribucijo in nezakonito prodajo anaboličnih steroidov – študija primera Karner. Ugotovili smo, da je kriminalna združba Karner delovala od leta 2000 in je z nedovoljeno prodajo steroidov prek interneta, z uporabo globalne mreže spletnih strani in posrednikov v več državah, zaslužila več kot 50 milijonov ameriških dolarjev. Ugotovili smo tudi, da je preprodajanje anaboličnih steroidov potekalo iz več delov Evrope, da je bil njihov največji odjemalec Ameriška vojska, ter da zakonca Karner nista neposredno sodelovala pri preprodajanju anaboličnih steroidov. S temi ugotovitvami smo uspeli potrditi vse predhodno zastavljene hipoteze.
Keywords: diplomske naloge, organizirana kriminaliteta, nezakonita prodaja, steroidi, pranje denarja, Mihael Karner
Published in DKUM: 28.05.2020; Views: 1297; Downloads: 164
.pdf Full text (1,20 MB)

10.
Gospodarski kriminal v Sloveniji in uspešnost njegovega pregona
Manja Ravničan, 2019, master's thesis

Abstract: Mejo med dopustnim in nedopustnim ravnanjem ter vedenjem določajo vnaprej postavljene vrednote, pravila ter zavest ljudi, da morajo ob izvršitvi kaznivih dejanj kazensko in moralno odgovarjati. Zaradi posledic, ki so pogosto nevidne, je obravnava in preiskovanje gospodarskega kriminala še težja, zato je smiselno proučiti dejavnike in vzroke nastanka gospodarskih kaznivih dejanj. Zaradi svoje kompleksnosti je gospodarski kriminal oblika kriminala, kjer je s kaznivimi dejanji pri gospodarskem poslovanju ogroženo premoženje ali druge dobrine v lasti gospodarskih subjektov, države ali družbene skupnosti, prav tako pa se pojavlja nevarnost v delovanju celotne družbe, ki posledično ustvarja neenakost in razslojevanje v družbi. Za uspešno obravnavo in pregon gospodarskega kriminala je potrebno dobro obvladovanje tveganj, za kar skrbijo notranji in zunanji organi revizije ter druge oblike nadzora. Uspešnost države pri pregonu in obvladovanju problematike gospodarskega kriminala je odvisna od medsebojnega sodelovanja in konsistentnosti pristojnih organov. Glede na to, da je gospodarski kriminal pojav gospodarskega, družbenega in tehnološkega razvoja, morajo stroka in znanost zaznati okolje in dejavnike, ki vplivajo na pojav novih oblik gospodarskega kriminala, povezati institucije ter strateško postaviti cilje. Glavni strateški cilj, na katerega so osredotočene vse institucije pregona, je vsekakor izogib in zmanjšanje pojava gospodarskega kriminala, bodisi pri fizičnih osebah bodisi pri pravnih. Po preučevanem je moč trditi, da gospodarsko kriminaliteto v večini izvršujejo ljudje, ki so nadpovprečno razgledani, imajo podrobno strokovno znanje s področja delovne zakonodaje in obvladajo druge predpise. Za uspešen pregon gospodarskega kriminala bomo predstavili analizo gospodarskih kaznivih dejanj za obdobje 2013–2017 in podrobneje predstavili gospodarski kaznivi dejanji poslovne goljufije in pranja denarja ter organe pregona gospodarskega kriminala, kar nam bo dalo izsledke pri nadaljnji obravnavi in še uspešnejšem pregonu gospodarskega kriminala v Sloveniji.
Keywords: gospodarski kriminal, poslovna goljufija, pranje denarja, organi pregona, Slovenija
Published in DKUM: 05.12.2019; Views: 1184; Downloads: 195
.pdf Full text (518,76 KB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica