1. Problematika pranja denarja v podjetjih v Sloveniji : magistrsko deloKatja Kostanjevec, 2024, master's thesis Abstract: Pranje denarja predstavlja kompleksno dejavnost, ki vključuje pretvorbo nezakonito pridobljenih sredstev v navidezno zakonite. V magistrski nalogi so sprva predstavljene različne definicije pranja denarja, faze tega procesa ter najpogostejše metode pranja gotovinskih in negotovinskih sredstev, s posebnim poudarkom na metodah, ki jih uporabljajo podjetja. V Sloveniji je preprečevanje pranja denarja urejeno z Zakonom o preprečevanju pranja denarja, ki nalaga obveznosti pravnim in fizičnim osebam za izvajanje ustreznih ukrepov in nadzora. Naloga tudi analizira vpliv pranja denarja na stabilnost slovenskega finančnega sistema ter vlogo bank in drugih finančnih institucij pri preprečevanju in poročanju o nepravilnostih. Predstavljeni so ključni zavezanci, ki na operativni ravni zmanjšujejo težave s pranjem denarja. Nadalje naloga vključuje pregled statističnih podatkov, ki prikazujejo trenutno stanje problema pranja denarja v Sloveniji. Za empirični del naloge je opravljen intervju in primerjava odgovorov s pooblaščencem za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma in z vodjo oddelka za mednarodna podjetja.
Iz pregleda literature, statističnih podatkov in opravljenega intervjuja ugotavljamo, da obstoječi pravni okvir v Sloveniji še vedno vsebuje nekaj pomanjkljivosti, ki omogočajo pranje denarja, kot na primer pomanjkanje poenotenih smernic za izvajanje preprečevanja, prekomerno poročanje in jasna izvedba nadzornih mehanizmov (na primer KYC).
V zaključnem poglavju so podana praktična priporočila in ukrepi za finančne institucije ter organe pregona. Učinkovito preprečevanje pranja denarja zahteva vzpostavitev močnih notranjih kontrol, sistematično pregledovanje poslovnih partnerjev in transakcij tako fizičnih kot pravnih oseb ter uporabo naprednih orodij za zgodnje odkrivanje sumljivih aktivnosti. Ključnega pomena je sodelovanje nadzornih organov s skupnim ciljem celovitega finančnega sistema ter zmanjševanje tveganj za pranje denarja.
Keywords: pranje denarja, finančne institucije, finančna kriminaliteta, magistrska dela
Published in DKUM: 09.10.2024; Views: 0; Downloads: 58
 Full text (1,41 MB) |
2. Problematika pranja denarja v 21. stoletju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNeža Vode, 2024, undergraduate thesis Abstract: Pranje denarja je proces, pri katerem kriminalci želijo svoj nezakonito pridobljen dobiček prikazati kot zakonito pridobljena sredstva. Proces poteka v različnih fazah, katerih cilj je, da se denar brez sumljivih sledi umesti nazaj v zakoniti finančni sistem. Kriminalec ustvari navidezno zakoniti izvor bogastva, njegov resnični izvor pa je zakrit finančnim institucijam ter organom pregona. Da bi svoj »umazan« dobiček »oprali«, se kriminalci poslužujejo različnih metod: tihotapljenje velikih zneskov, kupovanje nepremičnin, ustanavljanje navideznih podjetij, igre na srečo, ipd. Pranje denarja predstavlja velik globalni problem, saj vpliva na gospodarstva ter finančne sisteme po vsem svetu. Velike olajševalne okoliščine pri globalizaciji problematike lahko pripišemo razširitvi trgovanj podjetij iz nacionalnih na svetovne trge ter velikemu napredku v tehnologiji, ki je kriminalcem omogočila, da so razvili nove načine, ki jim omogočajo, da svoj umazan denar operejo hitreje, lažje ter zakrijejo vse sledi o njegovem izvoru.
Podjetja in organizacije po celem svetu sprejemajo ukrepe proti pranju denarja z namenom preprečevanja finančnih izgub, izpolnjevanja zakonskih obveznosti ter zaščite svojega ugleda. S sprejetjem ukrepov podjetja tako tudi sodelujejo pri preprečevanju in odkrivanju finančne kriminalitete ter ohranjajo zaupanje svojih strank ter partnerjev. Z namenom preprečevanja pranja denarja so po celem svetu, tako na državnih kot mednarodnih ravneh, ustanovljene institucije in organizacije, kot so Skupina Egmont, FATF, Europol in Interpol, ki delujejo kot platforma za izmenjavo podatkov in informacij, s čimer je omogočeno hitrejše odkrivanje ter prepoznavanje sumljivih transakcij in vzorcev. Glavni cilj teh organizacij je skupno medsebojno sodelovanje, saj tako ustvarijo močna partnerstva za boj proti problematiki finančne kriminalitete. Organizacije, ki se borijo proti problematiki pranja denarja, nenehno razvijajo nove tehnike in strategije ter si prizadevajo biti vedno korak pred kriminalnimi združbami. Eden izmed najpomembnejših dejavnikov pri boju proti problematiki je močno mednarodno sodelovanje, ki je bistveno pri izmenjavi pomembnih podatkov, informacij ter dokumentov, ki so ključni za odkrivanje pranja denarja.
Keywords: pranje denarja, finančna kriminaliteta, preprečevanje pranja denarja, organizirana kriminaliteta, mednarodno sodelovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.06.2024; Views: 178; Downloads: 48
Full text (1,55 MB) |
3. Korupcijska kazniva dejanja in pranje denarja : magistrsko deloPetar Knežević, 2024, master's thesis Abstract: Večina kaznivih dejanj o korupciji in pranju denarja je bila obravnavnih, zato smo se odločili za njihovo povezavo kot poseben način raziskave. In sicer, kot dva elementa, ki ne samo da vplivata na žrtve, temveč vplivata na celi pravni sistem, politiko in ekonomijo. Korupcija, oziroma korupcijska kazniva dejanja so poseben del tega vpliva, ki so razdeljena na poglavja vezana na volilna kazniva dejanja, gospodarska kazniva dejanja in kazniva dejanja zoper uradne dolžnost. Termin korupcije je zelo težek za razkrivanje glede na to, da se niti ena od strank ne počuti kot žrtev kaznivega dejanja ter da imata obe strani od tega akta korist. Korupcijska kazniva dejanja so zapletena za razkriti, vendar glede na preprečevanje korupcije v zahodni Evropi so kar na visokem nivoju, večji problem predstavljajo države vzhodne Evrope, posebej ozemlja Sovjetske zveze. Vendar je v primerjavi z Azijo, Afriko, Centralno in Južno Ameriko korupcija v Evropi na veliko nižjem nivoju. Zelo pomembno vlogo na to, ima neodvisna sodna oblast in posebna zakonska regulativa, ki podrobno ureja vprašanje korupcije, kot in njeno samo inkriminacijo. Vse kar mora Slovenija narediti je, da omogoči boljše funkcioniranje same Komisije za preprečevanje korupcije.
Pranje denarja, to je potreba vsakega storilca kaznivega dejanja, da umazan denar, ki je sprejet z izvršitvijo kaznivega dejanja, opere na različne načine. Obstajajo različni načini za pranje denarja, vendar Europol trdi, da največji problem pri spremljanju denarnih tokov predstavljajo slamnata podjetja, podjetja s katerim se plačuje z gotovim denarjem (kot so restavracije, bari, picerije), tudi kriptovalute (posebej tiste, ki se lahko uporabljajo anonimno). Kadar govorimo o kriptovalutah, ne mislimo se na vse, zato ker se samo 2 % pranja denarja vrši preko le teh, nekatere se lahko spremljajo, vendar se danes denar ne pere samostojno preko kriptovalut, temveč se meša z legalno prejetim denarjem, tako da se onemogoča spremljanje denarnih tokov.
Pranje denarja vselej vključuje dve kaznivi dejanji: predhodno kaznivo dejanje (s katerim storilci pridobijo premoženjsko korist) in kaznivo dejanje legitimizacije te premoženjske koristi. V enem delu magistrske naloge smo pojasnjevali, da je korupcija kaznivo dejanje, kasneje pa, da je korupcija ena od faz pranja denarja. Razlog za to je, da sta kazniva dejanja povezana in da se njihov odnos lahko obravnava na dva načina, odvisno od perspektive. Kot faza pranja denarja se korupcija pojavlja v vseh fazah. Storilci korupcijskih kaznivih dejanj želijo svoj umazan denar oprati in zato pride do pranja denarja.
Keywords: Korupcija, pranje denarja, povezava med korupcijo in pranjem denarja, zakonska ureditev, način obrambe
Published in DKUM: 24.04.2024; Views: 383; Downloads: 89
Full text (678,10 KB) |
4. Analiza prodaje NLB : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŠpela Rezec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Poudarek v diplomskem delu se nanaša na vprašanje, ali je bila prodaja NLB-ja sploh potrebna, in ali je v času prodaje prišlo do morebitnih nepravilnosti. Problematika se je pričela z ustanovitvijo dveh bank: Nove kreditne banke Maribor in Nove ljubljanske banke. Ob osamosvojitvi leta 1991 je Slovenija ustanovila Banko Slovenijo z namenom nadzorovanja nemotenega denarnega toka ter poslovanja na področju financ. Kasneje je NLB šokirala z novico o ideji, da se bo banka privatizirala. Program za privatizacijo je bil začrtan že leta 2001. Ta naj bi doprinesla večjo in boljšo konkurenčnost med državami, povečanje ekonomske uspešnosti in pridobitev prihodka za namen kritja neto stroškov preteklih sanacij bank. V nadaljevanju se osredotočamo na vlogo banke v gospodarstvu, saj kot kreditna institucija opravlja storitve in ima dovoljenje, da lahko posluje z dajanjem kreditov in depozitov. Evropska komisija je leta 2012 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanj, saj so ugotovili, da je v Sloveniji čezmejni obstoj makroekonomskega ravnotežja. Kasneje je Slovenija Bruslju predložila Nacionalni reformni program 2013–2014 in Program stabilnosti za obdobje 2012–2016. Banka se je bila primorana dokapitalizirati, saj so na podlagi pregleda kakovostnih sredstev (AQR) v banki ugotovili negativni kapital, kar bi v nasprotnem primeru pomenilo stečaj banke. Dokapitalizacija se je izvedla leta 2013 – po tem, ko je Evropska komisija izdala odločbe o državnih pomočeh. V letu 2010 se je v Sloveniji zgodila finančna afera imenovana Farrokh, ki smo jo v tem delu podrobneje analizirali. Cilj privatizacije, dokapitalizacije in prodaje banke je ključni dejavnik k prispevanju povečanja konkurenčnosti na trgu, učinkovitosti poslovanja bančnega sistema kot celote ter za zdravo okolje, kjer bi prebivalcem nudili sodobne storitve.
Keywords: banke, pranje denarja, Nova ljubljanska banka (NLB), privatizacija bank, dokapitalizacija, prodaja, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.02.2024; Views: 503; Downloads: 103
Full text (1,30 MB) |
5. Pravna ureditev pranja denarja v digitalizacijski dobi : magistrsko deloIvan Lončar, 2023, master's thesis Abstract: Pranje denarja je kaznivo dejanje, ki kriminalnim organizacijam, drugim zločincem in navsezadnje podkupljivim politikom omogoča prosto razpolaganje z nezakonito pridobljenim premoženjem. Spremlja nas že od časov pred našim štetjem, pravi porast pa je to kaznivo dejanje doživelo v 90. letih prejšnjega stoletja, obdobju naglega porasta trgovine s prepovedanimi drogami. Za prikrivanje prihodkov od prodaje prepovedanih drog so uporabljali predvsem gospodarske podjeme z intenzivnim gotovinskim poslovanjem, razvoj finančnega sistema pa je proces pranja povzdignil na popolnoma drug nivo.
Metod, kako oprati denar, je veliko, med seboj se razlikujejo predvsem glede na uporabljen mehanizem in instrument. Pralci denarja se v današnjem času, poleg gotovinsko intenzivnih poslov, največ poslužujejo storitev finančnih institucij, ki omogočajo hiter prenos finančnih sredstev na globalni ravni. Pravosodni organi in zakonodajne oblasti so hitro spoznali nevarnost zlorab finančnega sistema in takšna tveganja v zvezi s pranjem denarja so nenadoma postala predmet pravnega urejanja v mednarodnih pravnih aktih, zadevna problematika je podrobno urejena tudi v sekundarni zakonodaji EU. Finančne institucije so tako postale predmet vse strožjega pravnega reguliranja in nadzora, pralci denarja pa so bili posledično prisiljeni k iskanju novih rešitev. Tako je pojav kriptovalut decentraliziranih virtualnih valut z dvosmernim tokom, ki se uporabljajo kot alternativno plačilno sredstvo, sredstvo izmenjave in tudi kot sredstvo naložbe – omogočil pralcem denarja, da svoje nezakonite dejavnosti prenesejo v virtualni svet.
V magistrski nalogi sem ugotavljal, kako razvoj virtualnih valut vpliva na doseganje nezakonitih ciljev. V zvezi s tem sem ugotovil, da kriptovalute zaradi svojih posebnih lastnosti predstavljajo nevarno orodje za prikrivanje nezakonite narave in izvora premoženja. Zlonamerni uporabniki kripto omrežja lahko namreč čezmejno prenašajo svoja sredstva, ne da bi bila razkrita njihova prava identiteta. Čeprav so tovrstna tveganja sicer naslovljena v peti direktivi proti pranju denarja, je pravni ureditvi EU moč pripisati določene pomanjkljivosti. V prvi vrsti gre za nedovršno definicijo virtualnih valut, ki omogoča široko, a hkrati preveč poljubno interpretacijo virtualnih valut, na drugi strani pomanjkljiv seznam zavezanih subjektov zagotavlja udeležencem kripto omrežja, da delujejo brez obveznosti glede izvajanja ukrepov proti pranju denarja in tako ostanejo zunaj regulativnega področja.
Skupni znesek opranega denarja s kriptovalutami, ne glede na ugotovljena tveganja, predstavlja nesorazmeren delež v primerjavi z zneskom opranega denarja pri ustaljenih metodah pranja denarja, pri katerih še vedno prevladuje uporaba tradicionalnega finančnega sistema. Zloraba finančnih institucij in drugih oblik pravnih oseb škoduje ekonomiji in gospodarskemu razvoju, navsezadnje pa onemogoča kakovostno uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato je ena ključnih ugotovitev te naloge, da tudi pravne osebe lahko kazensko odgovarjajo za kaznivo dejanje pranja denarja.
Keywords: pranje denarja, nezakonita premoženjska korist, kriminal belih ovratnikov, FinTech, kriptovalute, AMLD, ZPPDFT-2, harmonizacija.
Published in DKUM: 15.11.2023; Views: 621; Downloads: 166
Full text (1,59 MB) |
6. Pranje denarja v povezavi z ilegalno tobačno industrijo : magistrsko deloTimotej Praznik, 2023, master's thesis Abstract: Ilegalna tobačna industrija je zelo kompleksen družbeni problem, saj ne vpliva le na družbo kot tako, temveč tudi na državne proračune in jih oškoduje. Poleg tega je tudi zelo velik multinacionalni problem, s katerim se ukvarja veliko tako državnih institucij kot institucij na višjih ravneh, na primer Europol v Evropi. Ilegalna tobačna industrija je predvsem v zadnjih letih v porastu, saj je povpraševanje vse večje, kar je posledica regularnih višanj cen tobačnih izdelkov, saj potem uporabniki iščejo cenejše rešitve, ki pa seveda niso legalnega izvora. K temu razcvetu je pripomogla tudi pandemija SARS-CoV-2, saj se je veliko stvari začelo odvijati v virtualnem svetu. Kljub temu ilegalne proizvodnje še vedno delujejo s polno paro, na primer v Evropi predvsem v vzhodnih in centralnih državah, prav tako je v Aziji nekaj držav, od koder te ilegalne izdelke pošiljajo po celotnem svetu, znano pa je tudi, da so Združeni arabski emirati meka za ilegalno trgovino, predvsem na njihovih brezcarinskih območjih (free trade zones). Nam najbližje in največje žarišče je na Balkanu, in sicer v Črni gori, kjer je v ospredju brezcarinska cona/pristanišče Bar, vendar se tudi tukaj zadeve urejajo in spreminjajo. Ilegalna tobačna industrija generira ogromne dobičke, kar je neizbežno za hudodelske združbe, ki se poslužujejo pranja denarja. Za lažje razumevanje si lahko predstavljamo, da en poln tovornjak ilegalnih tobačnih izdelkov predstavlja okoli en milijon evrov. To dejanje omogoča, da ilegalni denar operejo in ga spravijo v legalni obtok. Možno je, da se ta umazano zaslužen denar uporabi za nakup drugih dobrin ali se investira naprej, na primer v kakšne legalne naložbe, kot so nepremičnine, premičnine ipd., ali pa se ta denar nameni za druge namene, kot je financiranje terorizma, saj ta potrebuje sredstva, da lahko izvaja in dosega svoje »višje cilje«. Za takšne stvari je ilegalna tobačna industrija idealna, saj je kriminal z malo tveganja, ki prinaša visok zaslužek, saj se mesečno lahko v povprečnem ilegalnem obratu proizvede nekaj milijonov cigaret. To kriminalno dejanje ni tako zavržno, kot so druge vrste ilegalne trgovine, na primer trgovanje z drogo, orožjem ipd. Vsi ti vidiki in dejanja lahko gredo z roko v roko in s tem povzročajo veliko škodo v družbi.
Keywords: pranje denarja, ilegalna tobačna industrija, financiranje, terorizem, magistrska dela
Published in DKUM: 18.05.2023; Views: 554; Downloads: 88
Full text (1,97 MB) |
7. Vloga notranje revizije pri obvladovanju tveganj s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na primeru bankeSara Drofenik, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Vloga notranje revizije pri obvladovanju tveganj s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na primeru banke povzema domačo in tujo literaturo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter s področja revidiranja pranja denarja in financiranja terorizma.
Pranje denarja in financiranje terorizma še zdaleč ni nov pojav, vendar se spreminjajo njegove oblike in načini, tako kot se spreminja družba kot takšna. S tokom sprememb se spreminjajo tudi notranji nadzorni sistemi v bankah in način razmišljanja notranje revizije, ki v sklopu svojih revizij neodvisno preverja delovanje nadzornih sistemov.
Že narava bančnega poslovanja je takšna, da banke pri svojem delovanju prevzemajo določena tveganja, kar pomeni, da so banke različnim tveganjem bolj izpostavljene in se temu tudi ne morejo povsem izogniti. Ravno zaradi tega je potrebno, da izvajajo vse dejavnosti za zmanjševanje teh tveganj, in sicer na sprejemljivo nizko raven, oziroma z drugimi besedami, za obvladovanje teh tveganj. S tem namenom vzpostavljajo razne nadzorne sisteme, ki pravočasno zaznajo tovrstna tveganja in delujejo preventivno. Glede na vse strožjo zakonodajo imata vedno večjo vlogo pri tem Oddelek za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki zagotavlja in obvladuje sistem na področju preprečevanja pranja denarja, ter notranja revizija, ki izvaja neodvisna preverjanja tega sistema. Razvoj notranje revizije, njenega pomena in pristopov se razvija in spreminja tako, kot se spreminja družba in vse drugo.
V zadnjih letih se je področje preprečevanja pranja denarja z vidika zakonskih določil zelo zaostrilo, zato morajo banke še dodatno usmeriti več pozornosti na to področje in s tem povezanim obvladovanjem tveganj.
S spreminjanjem družbe se spreminjajo tudi kriminalna dejanja in načini prevar. Denar in transakcije z denarjem v preteklosti niso bili tako obsežni in zapleteni, kot so dandanes, zato je bilo obvladovanje tveganj včasih precej preprostejše in majn obsežno, kot je dandanes. To predstavlja za nadzorne funkcije, kot je notranja revizija, velik izziv in prilagajanje v sklopu svojih revizij in načina razmišljanja. Z globalizacijo bančnega sistema, nenehnim pojavom novih izdelkov in storitev, naprednim razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij se pojavljajo vedno novi izzivi z bolj prikritimi načini pranja denarja in financiranja terorizma. Prav tako širjenje bančnega poslovanje preko meja na eni strani ponuja hitrejši in preprostejši prenos denarja za bančne komitente, na drugi strani predstavlja večje tveganje za banke, da bo njihov sistem uporabljen za pranje denarja in financiranje terorizma.
Notranja revizija ima pomembno vlogo, saj so ravno banke zelo izpostavljene pranju denarja in financiranju terorizma. S svojimi preverjanji notranja revizija ugotavlja, ali banka izvaja vse zakonsko predvidene dejavnosti in poda oceno glede delovanja notranjih nadzornih sistemov.
Keywords: pranje denarja, financiranje terorizma, notranji nadzori, notranja revizija, banke
Published in DKUM: 23.12.2021; Views: 1009; Downloads: 185
Full text (1,40 MB) |
8. Vloga notranjega revizorja pri preprečevanju pranja denarjaNina Fekonja, 2021, undergraduate thesis Abstract: Delo diplomskega projekta obravnava problem pranja denarja in njegove (večkrat) dolgoročne posledice za družbo in gospodarstvo. Denar, ki izvira iz vseh vrst kaznivih dejanj, imenujemo umazan denar. Storilci tovrstnih kaznivih dejanj morajo, da bi lahko ušli organom pregona, prikriti vse sledi za pravim izvorom tega denarja. Ker so tehnike pranja denarja različne in se vedno znova spreminjajo ter pojavljajo nove, morajo podjetja vzpostaviti nek notranji nadzor, ki bo nadzoroval tudi to področje tveganj. Tukaj se pojavi potreba po notranjem nadzoru in zelo znani obliki notranjega nadzora, notranji reviziji. Notranji revizor je tisti, ki revidira področja v podjetju, ki so najbolj izpostavljena tveganjem. Notranji revizor je tudi zaščitnik vrednosti organizacije, saj odkriva pomanjkljivosti in o tem obvešča upravo.
Pomembno vlogo pri odkrivanju in zmanjševanju prevar predstavlja prav notranja revizija. Zaradi vloge, ki jo v organizacijah opravlja, je večkrat nezaželena in vzbuja nezaupanje. Organizacije pa se morajo zavedati, da je vzpostavitev notranjega revidiranja pomembna preventiva. Prihrani jim lahko ogromne stroške, ki jih povzročijo prevare v podjetjih; v nekaterih primerih vodijo celo do propada podjetij.
Keywords: pranje denarja, notranji revizor, prevare, odkrivanje, preprečevanje
Published in DKUM: 06.09.2021; Views: 1093; Downloads: 129
Full text (865,62 KB) |
9. Pravni vidik pranja denarja - moderne pojavne oblike : magistrsko deloRima Salman, 2021, master's thesis Abstract: Pranje denarja ni klasično kaznivo dejanje, saj nakazuje na spremenjene ekonomske in družbene razmere zadnjih desetletij. Ni le finančni delikt, pač pa je tudi orodje, ki med drugim omogoča vsa druga kazniva dejanja - od trgovine z mamili, politične korupcije, terorizma in vrsto številnih drugih kaznivih dejanj.
Za kaznivo dejanje pranja denarja gre, ko nekdo poskuša prikriti resnično naravo, lokacijo, vir, dejansko lastništvo ali nadzor premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Kaznivo dejanje pranja denarja vselej vključuje dve kaznivi dejanji: predhodno kaznivo dejanje, s katerim storilci pridobijo premoženjsko korist in kaznivo dejanje legitimizacije te premoženjske koristi. Pranje denarja ima veliko škodljivih vplivov - škoduje institucijam finančnega sektorja, ki imajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti, spodbuja kriminal in korupcijo ter na sploh zmanjšuje učinkovitost v realnem gospodarskem sektorju.
V zadnjih letih so tako vrste plačil kot tudi načini plačevanja z razvojem novih tehnologij doživeli velik val sprememb. Virtualne valute prinašajo v poslovanje in finančni sektor številne novitete, ki sicer že danes omogočajo kopico prednosti, a hkrati s tem lahko tudi storilcem kaznivih dejanj olajšajo prikrivanje resničnega izvora sredstev in prenos le-teh prek državnih meja, preiskovalnim organom pa otežijo odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev. V mnogih primerih so storilci kaznivega dejanja pranja denarja vsaj korak pred aktualno zakonodajo in v preteklosti je bil ta razkorak še večji, predvsem zaradi virtualnih valut (med katere spadajo tudi kriptovalute), saj regulative praktično ni bilo. V zadnjih letih se stanje izboljšuje, saj številne organizacije (FATF, itd.) z medsebojnim sodelovanjem in poenotenjem pravil uspešno ožijo prostor morebitnih zlorab. Kljub temu pa za regulatorje ostaja mnogo izzivov, saj se poleg obstoječih tipologij pranja denarja, znova in znova pojavljajo tudi nove, ki so natančneje predstavljene tudi v tem magistrskem delu.
Toda ali lahko za boj proti pranju denarja z virtualnimi valutami uporabimo enaka »orodja« kot pri pranju denarja s fiat valutami? Čeprav bi morda mislili, da virtualne valute v digitalnem svetu obstajajo brez običajnih pravil realnega sveta, pa je potrebno poudariti, da vse virtualne entitete vedno puščajo sled v resničnem svetu. Borze kriptovalut imajo namreč svoje lastnike, strežnike in registrirane sedeže, zaradi česar jih je mogoče podrediti določeni jurisdikciji in na podlagi tega izvrševati zakone. Lastniki kripto borz so se dolgo lahko izogibali transparentnemu delovanju, in razlog za to je bil ta, da so svojo identiteto prikrivali z uporabo priljubljene metode pralcev denarja-fiat valut, tj. z nerazkritjem podatkov o dejanskem lastništvu podjetja. Dokler bodo takšna podjetja obstajala, bo boj proti pranju denarja v virtualnem svetu resno oviran. In zato je v boju proti omenjenemu kaznivemu dejanju v prvi vrsti potrebno izvajati zelo enostavno in že uveljavljeno rešitev: ustaviti prakso ustanavljanja in posledično delovanja podjetij brez transparentnega dejanskega lastništva. To bi regulatorjem omogočilo, da bi le-ti ugotovili kdo je resnični lastnik in upravljalec spletnih mest s kriptovalutami. Ko bodo regulatorji imeli povsod vpogled kdo so dejanski lastniki, jih bodo lahko tudi pozvali na odgovornost. Prizadevanja za učinkovitejšo regulacijo v zvezi s pranjem denarja bodo tako veliko uspešnejša. S tem kriptovalute ne bodo postale sinonim za pranje denarja.
Na koncu pa ne gre prezreti, da količina opranega denarja z modernimi tehnologijami (virtualne valute) v primerjavi s količino denarja, ki je oprana s fiat valutami, še vedno predstavlja neznaten delež. Potencial zlorab s pomočjo uporabe modernih tehnologij je še vedno signifikanten, zato ostaja na tem področju še precej dela za preprečevanje pranja denarja.
Keywords: kaznivo dejanje, pranje denarja, Urad za preprečevanje pranja denarja, ZPPDFT-1, digitalne valute, kriptovalute, darknet, Bitcoin, digitalne denarnice, AMLD
Published in DKUM: 21.04.2021; Views: 2800; Downloads: 488
Full text (1,59 MB) |
10. Notranja revizija in pranje denarja v slovenskih bankahKatja Zadravec, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo Notranja revizija in pranje denarja v slovenskih bankah povzema slovensko in tujo literaturo o pranju denarja, notranji reviziji ter njeni vlogi pri preprečevanju pranja denarja.
Prevare niso pojav, povezan s primeri finančnih prevar iz zadnjih dveh stoletij, ampak že v zgodovini lahko najdemo, ko so moški uporabljali trike manipulacije in prevare, da bi pridobili denar, zemljo ali blago. Nastanek računovodstva in revizije je v gospodarski zgodovini povezan z željo s strani držav in cerkve, da zadržijo in preprečijo krajo ter napačno prikazovanje financ.
V preteklosti organizacije niso obravnavale preprečevanje prevar kot glavni cilj znotraj sistema notranjih kontrol. Danes pa velja, da so prevare eno najpomembnejših tveganj, kateri so izpostavljene organizacije. Zaradi izpostavljenosti tveganj, povezanih s prevarami, se organizacije vedno bolj osredotočajo na ukrepe za preprečevanje prevar in pravočasno odkrivanje. Vedno večjo vlogo imata v organizacijah notranji nadzor ter notranja revizija.
Banke se tveganjem ne morejo izogniti, saj je njihova narava dela takšna, da je prevzemanje tveganj sestavni del bančništva. Obvladovanju tveganj se pripisuje vedno večji pomen. Do tega je prišlo predvsem zaradi globalizacije poslovanja, novih tehnologij in storitev ter zaradi nekaterih nepravilnosti v bankah. Tudi sam slovenski Zakon o bančništvu (Zban-1) zahteva ureditev ravnanja z vsemi oblikami bančnih tveganj, proti katerim se banka postavlja s sistemom notranjih kontrol. Pri bankah poleg zunanjega nadzora, ki ga opravljajo zunanje institucije, npr. Banka Slovenije kot najpomembnejši zunanji nadzornik v Sloveniji, je vse bolj pomemben tudi notranji nadzor, ki ga opravljajo notranji revizorji.
Eno izmed bančnih tveganj je tudi pranje denarja in financiranje terorizma. S pranjem denarja in financiranjem terorizma se srečujemo na mednarodni ravni; pralci denarja z različnimi metodami in tehnikami premišljeno izkoriščajo svetovni finančni svet. Zato je potrebno pranje denarja obravnavati globalno, saj samo skupen boj obrodi sadove. Pranje denarja negativno vpliva na gospodarstvo kot celoto, saj povzroča velike finančne izgube, slabi socialno stabilnost ter vodi do izgube zaupanja v gospodarski sistem ter do korupcije.
Pranje denarja velja za hujšo obliko kriminala, s katerim se prikriva in zakriva dejanski izvor na nezakonit način pridobljenih sredstev. Namen pranja denarja je predvsem na hiter in neopazen način premoženje, pridobljeno na nelegalen način, oddaljiti od njihovega vira.
Notranja revizija ima ključno vlogo v bankah, saj so zelo ranljive in izpostavljene pranju denarja. Nadzor bank na področju preprečevanja pranja denarja je nujen in potreben. Nadzor se izvaja zato, da se ugotovi, ali banke izvajajo vse potrebne naloge in aktivnosti, ki jih nalaga zakon.
Keywords: pranje denarja, notranja revizija, preprečevanje pranja denarja, banke, notranje kontrole.
Published in DKUM: 13.04.2021; Views: 1489; Downloads: 230
Full text (1,36 MB) |
