| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 59
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Vloga notranjega revizorja pri preprečevanju pranja denarja
Nina Fekonja, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Delo diplomskega projekta obravnava problem pranja denarja in njegove (večkrat) dolgoročne posledice za družbo in gospodarstvo. Denar, ki izvira iz vseh vrst kaznivih dejanj, imenujemo umazan denar. Storilci tovrstnih kaznivih dejanj morajo, da bi lahko ušli organom pregona, prikriti vse sledi za pravim izvorom tega denarja. Ker so tehnike pranja denarja različne in se vedno znova spreminjajo ter pojavljajo nove, morajo podjetja vzpostaviti nek notranji nadzor, ki bo nadzoroval tudi to področje tveganj. Tukaj se pojavi potreba po notranjem nadzoru in zelo znani obliki notranjega nadzora, notranji reviziji. Notranji revizor je tisti, ki revidira področja v podjetju, ki so najbolj izpostavljena tveganjem. Notranji revizor je tudi zaščitnik vrednosti organizacije, saj odkriva pomanjkljivosti in o tem obvešča upravo. Pomembno vlogo pri odkrivanju in zmanjševanju prevar predstavlja prav notranja revizija. Zaradi vloge, ki jo v organizacijah opravlja, je večkrat nezaželena in vzbuja nezaupanje. Organizacije pa se morajo zavedati, da je vzpostavitev notranjega revidiranja pomembna preventiva. Prihrani jim lahko ogromne stroške, ki jih povzročijo prevare v podjetjih; v nekaterih primerih vodijo celo do propada podjetij.
Keywords: pranje denarja, notranji revizor, prevare, odkrivanje, preprečevanje
Published: 06.09.2021; Views: 170; Downloads: 35
.pdf Full text (865,62 KB)

2.
Pravni vidik pranja denarja - moderne pojavne oblike
Rima Salman, 2021, master's thesis

Abstract: Pranje denarja ni klasično kaznivo dejanje, saj nakazuje na spremenjene ekonomske in družbene razmere zadnjih desetletij. Ni le finančni delikt, pač pa je tudi orodje, ki med drugim omogoča vsa druga kazniva dejanja - od trgovine z mamili, politične korupcije, terorizma in vrsto številnih drugih kaznivih dejanj. Za kaznivo dejanje pranja denarja gre, ko nekdo poskuša prikriti resnično naravo, lokacijo, vir, dejansko lastništvo ali nadzor premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Kaznivo dejanje pranja denarja vselej vključuje dve kaznivi dejanji: predhodno kaznivo dejanje, s katerim storilci pridobijo premoženjsko korist in kaznivo dejanje legitimizacije te premoženjske koristi. Pranje denarja ima veliko škodljivih vplivov - škoduje institucijam finančnega sektorja, ki imajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti, spodbuja kriminal in korupcijo ter na sploh zmanjšuje učinkovitost v realnem gospodarskem sektorju. V zadnjih letih so tako vrste plačil kot tudi načini plačevanja z razvojem novih tehnologij doživeli velik val sprememb. Virtualne valute prinašajo v poslovanje in finančni sektor številne novitete, ki sicer že danes omogočajo kopico prednosti, a hkrati s tem lahko tudi storilcem kaznivih dejanj olajšajo prikrivanje resničnega izvora sredstev in prenos le-teh prek državnih meja, preiskovalnim organom pa otežijo odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev. V mnogih primerih so storilci kaznivega dejanja pranja denarja vsaj korak pred aktualno zakonodajo in v preteklosti je bil ta razkorak še večji, predvsem zaradi virtualnih valut (med katere spadajo tudi kriptovalute), saj regulative praktično ni bilo. V zadnjih letih se stanje izboljšuje, saj številne organizacije (FATF, itd.) z medsebojnim sodelovanjem in poenotenjem pravil uspešno ožijo prostor morebitnih zlorab. Kljub temu pa za regulatorje ostaja mnogo izzivov, saj se poleg obstoječih tipologij pranja denarja, znova in znova pojavljajo tudi nove, ki so natančneje predstavljene tudi v tem magistrskem delu. Toda ali lahko za boj proti pranju denarja z virtualnimi valutami uporabimo enaka »orodja« kot pri pranju denarja s fiat valutami? Čeprav bi morda mislili, da virtualne valute v digitalnem svetu obstajajo brez običajnih pravil realnega sveta, pa je potrebno poudariti, da vse virtualne entitete vedno puščajo sled v resničnem svetu. Borze kriptovalut imajo namreč svoje lastnike, strežnike in registrirane sedeže, zaradi česar jih je mogoče podrediti določeni jurisdikciji in na podlagi tega izvrševati zakone. Lastniki kripto borz so se dolgo lahko izogibali transparentnemu delovanju, in razlog za to je bil ta, da so svojo identiteto prikrivali z uporabo priljubljene metode pralcev denarja-fiat valut, tj. z nerazkritjem podatkov o dejanskem lastništvu podjetja. Dokler bodo takšna podjetja obstajala, bo boj proti pranju denarja v virtualnem svetu resno oviran. In zato je v boju proti omenjenemu kaznivemu dejanju v prvi vrsti potrebno izvajati zelo enostavno in že uveljavljeno rešitev: ustaviti prakso ustanavljanja in posledično delovanja podjetij brez transparentnega dejanskega lastništva. To bi regulatorjem omogočilo, da bi le-ti ugotovili kdo je resnični lastnik in upravljalec spletnih mest s kriptovalutami. Ko bodo regulatorji imeli povsod vpogled kdo so dejanski lastniki, jih bodo lahko tudi pozvali na odgovornost. Prizadevanja za učinkovitejšo regulacijo v zvezi s pranjem denarja bodo tako veliko uspešnejša. S tem kriptovalute ne bodo postale sinonim za pranje denarja. Na koncu pa ne gre prezreti, da količina opranega denarja z modernimi tehnologijami (virtualne valute) v primerjavi s količino denarja, ki je oprana s fiat valutami, še vedno predstavlja neznaten delež. Potencial zlorab s pomočjo uporabe modernih tehnologij je še vedno signifikanten, zato ostaja na tem področju še precej dela za preprečevanje pranja denarja.
Keywords: kaznivo dejanje, pranje denarja, Urad za preprečevanje pranja denarja, ZPPDFT-1, digitalne valute, kriptovalute, darknet, Bitcoin, digitalne denarnice, AMLD
Published: 21.04.2021; Views: 671; Downloads: 156
.pdf Full text (1,59 MB)

3.
Notranja revizija in pranje denarja v slovenskih bankah
Katja Zadravec, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Notranja revizija in pranje denarja v slovenskih bankah povzema slovensko in tujo literaturo o pranju denarja, notranji reviziji ter njeni vlogi pri preprečevanju pranja denarja. Prevare niso pojav, povezan s primeri finančnih prevar iz zadnjih dveh stoletij, ampak že v zgodovini lahko najdemo, ko so moški uporabljali trike manipulacije in prevare, da bi pridobili denar, zemljo ali blago. Nastanek računovodstva in revizije je v gospodarski zgodovini povezan z željo s strani držav in cerkve, da zadržijo in preprečijo krajo ter napačno prikazovanje financ. V preteklosti organizacije niso obravnavale preprečevanje prevar kot glavni cilj znotraj sistema notranjih kontrol. Danes pa velja, da so prevare eno najpomembnejših tveganj, kateri so izpostavljene organizacije. Zaradi izpostavljenosti tveganj, povezanih s prevarami, se organizacije vedno bolj osredotočajo na ukrepe za preprečevanje prevar in pravočasno odkrivanje. Vedno večjo vlogo imata v organizacijah notranji nadzor ter notranja revizija. Banke se tveganjem ne morejo izogniti, saj je njihova narava dela takšna, da je prevzemanje tveganj sestavni del bančništva. Obvladovanju tveganj se pripisuje vedno večji pomen. Do tega je prišlo predvsem zaradi globalizacije poslovanja, novih tehnologij in storitev ter zaradi nekaterih nepravilnosti v bankah. Tudi sam slovenski Zakon o bančništvu (Zban-1) zahteva ureditev ravnanja z vsemi oblikami bančnih tveganj, proti katerim se banka postavlja s sistemom notranjih kontrol. Pri bankah poleg zunanjega nadzora, ki ga opravljajo zunanje institucije, npr. Banka Slovenije kot najpomembnejši zunanji nadzornik v Sloveniji, je vse bolj pomemben tudi notranji nadzor, ki ga opravljajo notranji revizorji. Eno izmed bančnih tveganj je tudi pranje denarja in financiranje terorizma. S pranjem denarja in financiranjem terorizma se srečujemo na mednarodni ravni; pralci denarja z različnimi metodami in tehnikami premišljeno izkoriščajo svetovni finančni svet. Zato je potrebno pranje denarja obravnavati globalno, saj samo skupen boj obrodi sadove. Pranje denarja negativno vpliva na gospodarstvo kot celoto, saj povzroča velike finančne izgube, slabi socialno stabilnost ter vodi do izgube zaupanja v gospodarski sistem ter do korupcije. Pranje denarja velja za hujšo obliko kriminala, s katerim se prikriva in zakriva dejanski izvor na nezakonit način pridobljenih sredstev. Namen pranja denarja je predvsem na hiter in neopazen način premoženje, pridobljeno na nelegalen način, oddaljiti od njihovega vira. Notranja revizija ima ključno vlogo v bankah, saj so zelo ranljive in izpostavljene pranju denarja. Nadzor bank na področju preprečevanja pranja denarja je nujen in potreben. Nadzor se izvaja zato, da se ugotovi, ali banke izvajajo vse potrebne naloge in aktivnosti, ki jih nalaga zakon.
Keywords: pranje denarja, notranja revizija, preprečevanje pranja denarja, banke, notranje kontrole.
Published: 13.04.2021; Views: 281; Downloads: 103
.pdf Full text (1,36 MB)

4.
Vloga in pomen notranjega revidiranja sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v banki
Žarko Gorenjc, 2020, master's thesis

Abstract: Zaradi pojava škandalov, povezanih s pranjem denarja v več bankah v Evropski uniji v zadnjem obdobju, ki so precej omajali zaupanje javnosti v institut vladavine prava, je Evropska komisija v okviru posebne študije, katere namen je bil ugotoviti vzroke za nastalo situacijo ter predlagati rešitve, kot eno izmed ključnih pomanjkljivosti izpostavila neustrezno korporativno upravljanje v bankah. Korporativno upravljanje določa razporeditev vlog in odgovornosti znotraj banke, na podlagi katerih njen upravljalni organ upravlja poslovne in organizacijske aktivnosti, kar med drugim vključuje tudi vzpostavitev ustreznega sistema notranjih kontrol. Vzpostavitev notranjekontrolnega sistema temelji na vzpostavitvi t. i. funkcijskega modela treh obrambnih linij, v katerem so vloge in odgovornosti upravljanja s tveganji jasno določene. Pomembno vlogo v omenjenem modelu predstavlja funkcija notranje revizije, ki je odgovorna za izvajanje pregledov učinkovitosti notranjekontrolnega okolja na posameznih poslovnih področjih banke in sistema upravljanja tveganj. Pri izvajanju notranjerevizijskih poslov je še posebno pomembna izbira metodološkega orodja za vrednotenje ustreznosti in učinkovitosti izvajanja postopkov notranjih kontrol. Eno izmed možnih metodoloških orodij za revidiranje notranjih kontrol v banki je orodje COSO.
Keywords: banke, pranje denarja, notranja revizija, orodje COSO
Published: 16.12.2020; Views: 1868; Downloads: 250
.pdf Full text (1,57 MB)

5.
Nezakonita prodaja steroidov - študija primera Karner
Matic Kordež, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Mnogi ljudje kratkoročno uporabljajo steroide za povečanje učinkovitosti, izčrpavanje hormonov ter proti staranju. V športih, kot je bodibilding, so steroidi tiho in široko sprejeti, a kljub temu strogo nadzorovani in brez veljavnega recepta tudi strogo prepovedani. Prodaja in posedovanje anaboličnih steroidov je zvezni in državni zločin, ki se kaznuje z zaporom. Kot pri večini pravnih politik je razlogov več, vendar je glavna skrb fizična in čustvena škoda, ki jo te droge lahko naredijo tistim, ki jih uporabljajo. V diplomskem delu smo se osredotočili na nezakonito prodajo steroidov, na pregled organizirane kriminalitete, analizo njenih temeljnih lastnosti in najpogostejših dejavnosti, na androgene anabolične steroide in njihovo (pre)prodajo ter v raziskovalnem delu izvedli študijo primera Karner. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo metode kompilacije, pregleda literature, predstavili najpomembnejše pojme, v empiričnem delu naloge pa smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, kjer smo s pomočjo polstruktoriranega intervjuja raziskali distribucijo in nezakonito prodajo anaboličnih steroidov – študija primera Karner. Ugotovili smo, da je kriminalna združba Karner delovala od leta 2000 in je z nedovoljeno prodajo steroidov prek interneta, z uporabo globalne mreže spletnih strani in posrednikov v več državah, zaslužila več kot 50 milijonov ameriških dolarjev. Ugotovili smo tudi, da je preprodajanje anaboličnih steroidov potekalo iz več delov Evrope, da je bil njihov največji odjemalec Ameriška vojska, ter da zakonca Karner nista neposredno sodelovala pri preprodajanju anaboličnih steroidov. S temi ugotovitvami smo uspeli potrditi vse predhodno zastavljene hipoteze.
Keywords: diplomske naloge, organizirana kriminaliteta, nezakonita prodaja, steroidi, pranje denarja, Mihael Karner
Published: 28.05.2020; Views: 552; Downloads: 97
.pdf Full text (1,20 MB)

6.
Gospodarski kriminal v Sloveniji in uspešnost njegovega pregona
Manja Ravničan, 2019, master's thesis

Abstract: Mejo med dopustnim in nedopustnim ravnanjem ter vedenjem določajo vnaprej postavljene vrednote, pravila ter zavest ljudi, da morajo ob izvršitvi kaznivih dejanj kazensko in moralno odgovarjati. Zaradi posledic, ki so pogosto nevidne, je obravnava in preiskovanje gospodarskega kriminala še težja, zato je smiselno proučiti dejavnike in vzroke nastanka gospodarskih kaznivih dejanj. Zaradi svoje kompleksnosti je gospodarski kriminal oblika kriminala, kjer je s kaznivimi dejanji pri gospodarskem poslovanju ogroženo premoženje ali druge dobrine v lasti gospodarskih subjektov, države ali družbene skupnosti, prav tako pa se pojavlja nevarnost v delovanju celotne družbe, ki posledično ustvarja neenakost in razslojevanje v družbi. Za uspešno obravnavo in pregon gospodarskega kriminala je potrebno dobro obvladovanje tveganj, za kar skrbijo notranji in zunanji organi revizije ter druge oblike nadzora. Uspešnost države pri pregonu in obvladovanju problematike gospodarskega kriminala je odvisna od medsebojnega sodelovanja in konsistentnosti pristojnih organov. Glede na to, da je gospodarski kriminal pojav gospodarskega, družbenega in tehnološkega razvoja, morajo stroka in znanost zaznati okolje in dejavnike, ki vplivajo na pojav novih oblik gospodarskega kriminala, povezati institucije ter strateško postaviti cilje. Glavni strateški cilj, na katerega so osredotočene vse institucije pregona, je vsekakor izogib in zmanjšanje pojava gospodarskega kriminala, bodisi pri fizičnih osebah bodisi pri pravnih. Po preučevanem je moč trditi, da gospodarsko kriminaliteto v večini izvršujejo ljudje, ki so nadpovprečno razgledani, imajo podrobno strokovno znanje s področja delovne zakonodaje in obvladajo druge predpise. Za uspešen pregon gospodarskega kriminala bomo predstavili analizo gospodarskih kaznivih dejanj za obdobje 2013–2017 in podrobneje predstavili gospodarski kaznivi dejanji poslovne goljufije in pranja denarja ter organe pregona gospodarskega kriminala, kar nam bo dalo izsledke pri nadaljnji obravnavi in še uspešnejšem pregonu gospodarskega kriminala v Sloveniji.
Keywords: gospodarski kriminal, poslovna goljufija, pranje denarja, organi pregona, Slovenija
Published: 05.12.2019; Views: 454; Downloads: 104
.pdf Full text (518,76 KB)

7.
Primeri korupcije in pranja denarja v cerkvi
Ana Novak, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Finančni kriminal je danes vse bolj v ospredju. Nova znanja in tehnologija mu omogočajo prodor na vse nivoje družbe. Novosti in prepletenost finančnih sistemov postajajo vse kompleksnejše za preiskovanje in izvajanja nadzora. Finančni kriminal se s pomočjo prepletanja širi v mednarodno okolje, kjer postaja vse težje obvladljiv. Specifičnemu in poglobljenemu poznavanju ekonomije pri preiskovanju finančnega kriminala pomaga tudi mednarodno sodelovanje. Številne organizacije, komisije in odbori tako ključno pripomorejo k izmenjavi novosti in pomembnih informacij. Njihov pomemben doprinos omogoča odkrivanje kriminalnih dejanj, kot sta korupcija in pranje denarja. Slednji sta le odmevnejši predstavnici finančnega kriminala. Vse več medijske pozornosti, namenjene njima, izpostavlja njuno prisotnost in posledice. Njuna prisotnost tako predstavlja grožnjo demokratičnim sistemom, saj spodriva njihove vrednote. S pomočjo medijev ju lahko zaznamo na gospodarskem, političnem in družbenem področju. Vpliv korupcije in pranja denarja, ki izvirata iz pohlepa, pa je s pomočjo medijev zaslediti tudi v institucijah, kot je Katoliška cerkev. Posledice človekovega delovanja so v zgodovini Cerkve močno pretresle in zaznamovale njeno ime. Moč pohlepa in z njim povezano sporno finančno in politično odločanje segata daleč v zgodovino Cerkve. Kljub informiranosti družbe in novega znanja pa danes odmevnejša sporna finančna dejanja izhajajo iz 20. in 21. stoletja. Primeri, kot sta afera Ambrosiano in z njo povezana smrt bankirja Roberta Calvija, so pokazatelji moči in vpliva finančnega kriminala. Večje težnje k raziskovanju tovrstnih finančnih afer so posledica družbene kritičnosti in informacijske dobe. Slednji stremita k razvoju demokratičnosti in transparentnosti poslovanja današnje družbe na vseh področjih življenja.
Keywords: diplomske naloge, korupcija, pranje denarja, finančne afere, Cerkev, mediji
Published: 03.09.2019; Views: 662; Downloads: 61
.pdf Full text (985,31 KB)

8.
Primerjava preprečevanja pranja denarja v republiki sloveniji in republiki srbiji
Rok Lešnik, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je predstaviti vlogo bančnega sistema pri preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma. V magistrski nalogi bo predstavljen problem pranja denarja v Sloveniji in Srbiji, zakonodaja, postopki ter domače in tuje organizacije, ki regulirajo preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. V magistrski nalogi je izraz »pranje denarja« povzet kot področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Cilj magistrske naloge je predstaviti osnovne pojme, razložiti zakonodajo v Republiki Sloveniji in Republiki Srbiji, v praktičnem delu pokazati, kako lahko bančni uslužbenec prepreči poskus pranja denarja v X banki ter z anketo ugotoviti mnenje javnosti ali so državljani Slovenije zadovoljni z ukrepi institucij pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Glede na podatke iz preteklih let o številu sumljivih prijav transakcij, delež bank predstavlja več kot 90% prijav, kar pomeni, da banke pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma nosijo ključno vlogo. Skozi magistrsko delo zato želim pokazati, da je bančni sistemu v Republiki Sloveniji ustrezno urejen z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. V samem delu je opisano kakšne pristojnosti imajo Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije ter Banka Slovenije. Z zlorabo bančnega sistema za namen pranja denarja posamezna banka in celotni finančni sektor določene države izgubita ugled. V vseh bankah po Sloveniji in Evropski Uniji je bilo potrebno implementirati zakonodajo, ki jo je sprejel parlament Evropske Unije. V nadaljevanju so predstavljeni preventivni ukrepi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma in po sklopih opisani indikatorji za prepoznavanje sumljivih transakcij. Banke se morajo zavedati, da so pri svojem poslovanju izpostavljene različnim tveganjem. Sestavni del poslovanja bank je tudi prevzemanje tveganj. Banka, ki želi biti uspešna, mora izvajati različne aktivnosti za vzpostavitev sistema upravljanja s tveganji, s katerim bo zagotovila učinkovito obvladovanje, prepoznavanje, spremljanje in merjenje tveganj. Kljub temu, da učinkovit sistem upravljanja s tveganji ne prinaša višjega dobička, je pa ključen pri zmanjševanju škode, ki jo banka lahko utrpi. Za uspešno obvladovanje tveganj na področju pranja denarja morajo banke vzpostaviti sistematičen in učinkovit sistem za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja.
Keywords: pranje denarja, financiranje terorizma, Slovenija, Srbija, tipologije pranja denarja, Moneyval, FATF, ZPPDFT-1.
Published: 14.08.2019; Views: 737; Downloads: 130
.pdf Full text (1,75 MB)

9.
Gospodarska kriminaliteta v Sloveniji od leta 2008 do 2018
Bojan Lampreht, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Pri gospodarski kriminaliteti je posredno oziroma neposredno povzročeno največ škode državi in gospodarskim subjektom kot so banke, podjetja in ostalim deležnikom, ki soustvarjajo kapital. Od pojava globalizacije dalje se gospodarska kriminaliteta zelo hitro razvija. Zaradi njene pojavne oblike, ki je zakrita v svoje vsakdanje delovanje, pa jo je zelo težko odkriti. Vse bolj se kriminaliteta pojavlja in razvija preko tehnologije in računalnikov oziroma spleta. Poseben poudarek ima spletno poslovanje. Za uspešno odkrivanje in spopadanjem s to kriminaliteto je potreben dober sistem, organizacija in znanje državnih organov in institucij, ki se spopadajo z gospodarsko kriminaliteto. Da do nje pride obstaja kar nekaj razlogov in sicer: težnja po več oziroma pohlep ali pa zgolj izraba položaja v organizaciji in neurejen nadzor nad delom posameznikov. Kar pa se po navadi pokaže šele pri menjavi vodstvenega kadra. To še posebej velja za banke, saj ne želijo priznati krivde, dokler se vodilni kader ne zamenja in takrat odkrijejo napake oziroma goljufije. Ker se zadnja leta v Sloveniji gospodarska kriminaliteta vse bolj pojavlja, se je v zadnji letih ustanovilo kar nekaj posebno specializiranih skupin za odkrivanje in preprečevanje gospodarske kriminalitete. Med njih spadata Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in Specializirano državno tožilstvo, ki je pristojno za pregon hujših kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Policija se vse bolj usmerja na področje preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kriminalitete, pri čemer je posebna pozornost namenjena sodelovanju z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami pri odkrivanju gospodarske kriminalitete. Policija je skozi leta zaposlila dodatne strokovnjake na področju gospodarske kriminalitete. Od leta 2014 je policija še posebno pozorna na delovanje bančnega sektorja in finančnih preiskav, katero število se od 2010 vse bolj povečuje. Policija je za eno izmed rešitev z banko podpisala sporazum o sodelovanju. Sistemske izboljšave pri obravnavanju premoženjske koristi, so prispevale k večji uspešnosti odkrivanja in preiskovanja tovrstne kriminalitete.
Keywords: diplomske naloge, korupcija, pranje denarja, boj proti gospodarski kriminaliteti, pregon, forenzika
Published: 31.07.2019; Views: 399; Downloads: 73
.pdf Full text (786,47 KB)

10.
Pranje denarja preko davčnih oaz in slamnatih podjetij
Gregor Nestorov, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Pranje denarja je kaznivo dejanje, kjer se skuša premoženje, ki je pridobljeno s predhodnim kaznivim dejanjem, prikazati, kot da je pridobljeno na zakonit način. Od pojava tega kaznivega dejanja do danes, so se oblike izvršitvenih ravnanj nenehno spreminjale. V zadnjem času so v zvezi s pranjem denarja še posebej aktualne davčne oaze in slamnata podjetja. V začetku diplomskega dela je podrobneje predstavljen institut pranja denarja, značilnosti in vrste davčnih oaz ter slamnata podjetja. Kaznivo dejanje pranja denarja predstavlja vse večji in resnejši problem. Število teh kaznivih dejanj iz leta v leto narašča. Po celotnem svetu naj bi se pretakalo že na stotine milijard evrov umazanega denarja. Takšni strmi rasti je pripomogla svetovna globalizacija in na splošno modernizacija delovanja družbe. Prvi korak k zajezitvi razmaha te vrste organiziranega kriminala predstavlja ustrezna inkriminacija tega kaznivega dejanja v nacionalnem pravnem redu. V tretjem poglavju je predstavljena pravna ureditev pranja denarja v slovenski zakonodaji in nekaterih drugih evropskih državah ter v Evropski uniji, ki stremi k poenotenju prava na tem področju. Za uspešen boj proti pranju denarja so poleg ustrezne inkriminacije potrebni tudi drugi ukrepi, ki zajemajo delovanje nacionalnih organov ter povezovanje posameznih držav v mednarodne institucije, specializirane za boj proti pranju denarja. V drugi polovici diplomske naloge je tako predstavljen Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja ter nekatere izmed najvidnejših mednarodnih institucij, ki delujejo na tem področju. Kljub načeloma dobri inkriminaciji pranja denarja v Kazenskem zakoniku in drugih pravnih aktih, ki vključujejo tudi modernejša izvršitvena ravnanja, prihaja v pravni teoriji do nekaterih dilem v zvezi s tem kaznivim dejanjem. Pri razrešitvi teh vprašanj imajo odločilno vlogo sodišča, ki s svojimi sodbami postavljajo pravne standarde pri interpretaciji posameznih zakonskih določb. V zadnjem poglavju diplomskega dela je analizirano delovanje slovenskega pravosodja, prav tako pa so predstavljeni tudi nekateri primeri oziroma ugotovitve iz sodne prakse.
Keywords: kaznivo dejanje, pranje denarja, slamnata podjetja, davčne oaze, Urad
Published: 05.07.2019; Views: 922; Downloads: 167
.pdf Full text (508,43 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica