| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
ORGANIZIRANJE ŠTUDENTSKE PRAKSE NA ŠOLI X
Franka Kulaš, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Izobraževanje je v današnjem času zelo pomembno. Izobraževalnih ustanov je zelo veliko, konkurenca pa je iz leta v leto večja. Menim, da je za študente in tudi za samo fakulteto zelo pomembno, da študentom poda uporabno znanje. Z drugimi besedami, da povežejo teorijo in prakso. Same teorije je veliko in je napisana v mnogih knjigah. Nikjer pa ni napisano, kako naj študenti vso to teorijo koristno uporabimo v praksi. Tukaj imajo veliko vlogo predavatelji, ki študentom snov podajo. Študenti na fakulteti pridobivajo znanje kar nekaj let in bi bilo res škoda, da pridobljeno znanje koristi samo za to, da se pozitivno opravi izpit, kasneje pa ga študenti ne izkoristijo v praksi. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so podana splošna znanja o izobraževanju in usposabljanju, motivaciji ter komunikaciji. V praktičnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, katera je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Zanimalo me je, kakšno je zadovoljstvo študentov z organiziranjem prakse na Šoli X. Šola X ima poleg predavanj za študente organizirano tudi prakso izven fakultete v različnih organizacijah, kar je zelo pozitivno. To je že korak naprej, kako čim bolje povezati teorijo in prakso. Potem pa je pomembno, da je sama praksa dobro organizirana, da so študenti ustrezno motivirani za opravljanje prakse ter da stalno poteka vrednotenje prakse z upoštevanjem povratnih informacij, s strani študentov pa tudi stalno izboljševanje prakse. Torej ni dovolj, da je v proces izobraževanja vključeno praktično izobraževanje, le to mora biti izvedeno kakovostno. S pomočjo anketnega vprašalnika sem ugotovila, da so študenti zadovoljni z obveščenostjo, kdaj in kje bo praksa potekala. Dokaj zadovoljni so tudi s samo vsebino prakse in dokumentacijo, ki jo je fakulteta pripravila za izvajanje prakse. Ni pa jim všeč to, da imajo občutek, da fakulteta ne upošteva njihovih povratnih informacij glede prakse. Rezultati ankete kažejo tudi na to, da so študenti bolj zadovoljni s šolskim mentorjem, kot pa z mentorjem na praksi. Za slednjega menijo, da jim ne posveča dovolj časa. Veliko nezadovoljstvo je prisotno zaradi tega, ker na praksi ne izvajajo nalog, katere so zabeležene v dokumentaciji, katero je pripravila fakulteta, ampak so prepuščeni sami sebi ali pa ostalim zaposlenim, ki pa nimajo ustrezne izobrazbe, da bi delali s študenti. Menijo, da bi se naučili več, če bi bil na praksi prisoten šolski mentor. V tem tudi vidijo rešitev, kako izboljšati praktični del izobraževanja na Šoli X.
Keywords: - Organiziranje prakse; - študentska praksa; - praktično izobraževanje; - izobraževanje; - usposabljanje.
Published: 04.12.2009; Views: 1419; Downloads: 140
.pdf Full text (425,30 KB)

2.
3.
4.
PREDNOSTI IN SLABOSTI POUČEVANJA REVIDIRANJA S POMOČJO METODE PRIGODKA
Doroteja Hohler, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Praktično usposabljanje je odločilen proces, ki služi hitrejši zaposlitvi po končanem študiju. Posledično vpliva na večje samozaupanje in na učinkovitejšo usposobljenost za delo. V diplomskem seminarju smo se osredotočili na poučevanje predmeta revidiranje s pomočjo metode prigodka na različnih fakultetah. S pomočjo raziskave, ki smo jo izvedli skupaj s študenti Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, smo ugotovili, da na slovenskih fakultetah primanjkuje poučevanja s pomočjo metode primera. Začetki metode primera so povezani s Harvard Business School, kjer so jo uporabljali za pripravo študentov na praktično delo. V zaključnem delu smo prišli do ugotovitev in podali predloge izboljšav, ki bi jih lahko izobraževalne ustanove v prihodnosti upoštevale. Z izsledki pri diplomskem seminarju smo prišli do zaključka, da izobraževalne ustanove dajejo premalo poudarka na poučevanje s pomočjo metode primera; torej na fakultetah primanjkuje diskusije v odnosu študent - predavatelj. Mogoče je tudi to razlog, da se študenti odločajo za študij v tujini.
Keywords: revidiranje, metoda primera, praktično usposabljanje, poučevanje predmeta revidiranje.
Published: 11.12.2012; Views: 942; Downloads: 80
.pdf Full text (1,20 MB)

5.
PREDLOG POSODOBITVE MODELA PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA ŠTUDENTOV NA ZVD ZAVODU ZA VARSTVO PRI DELU D.D.
Helena Mesarič, 2012, master's thesis

Abstract: Študentom praktično usposabljanje pomeni pomemben vir pridobivanja in razvijanja strokovnih kompetenc, ki jih bodo kot prihodnji strokovnjaki s področja tehniške varnosti potrebovali pri opravljanju poklica. Pri tem ima pomembno vlogo strokovni delavec – mentor v delovni organizaciji, kjer se izvaja strokovna praksa. Na ZVD Zavodu za varstvo pri delu d.d. se izvaja praktično usposabljanje študentov, ki se bodo poklicno ukvarjali s strokovnimi nalogami varnosti pri delu in požarne varnosti. Z raziskavo smo preučili koncept modela praktičnega usposabljanja študentov z namenom, da model po potrebi dopolnimo in s tem pripomoremo k učinkovitejšemu in kakovostnejšemu usposabljanju. V teoretičnem delu smo za namen raziskave podrobneje preučili osnovne zakonitosti učenja, izobraževanja in usposabljanja, vlogo mentorja in mentorstva pri praktičnem usposabljanju ter načrtovanje, izvedbo in evalvacijo praktičnega usposabljanja. V okviru empiričnega dela raziskave pa smo proučevali medsebojne odnose oziroma način ravnanja v odnosu mentor – študent, nato sodelovanje mentorjev v delovni organizaciji s koordinatorjem prakse na fakulteti pri praktičnem usposabljanju, odnos mentorjev do mentorstva, pedagoško-andragoško usposobljenost in njihov način sodelovanja s študentom ter dokumentacijo, ki jo mentorji uporabljajo pri izvajanju praktičnega usposabljanja. V zadnjem delu anketnega vprašalnika nas je zanimalo predvsem mnenje mentorjev glede izboljšanja mentorstva v delovni organizaciji.
Keywords: mentor, mentorstvo, praktično usposabljanje, vodenje, učne oblike in metode.
Published: 09.01.2013; Views: 1043; Downloads: 127
.pdf Full text (2,97 MB)

6.
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z DELOM NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI CELJE
Nataša Krajnc Zakrajšek, 2012, master's thesis

Abstract: V prvem delu magistrskega dela je predstavljeno izobraževanje in usposabljanje. Teoretično smo opredelili, kaj je učenje, izobraževanje, usposabljanje ter praktično usposabljanje. Zanimalo nas je tudi, kako je zasnovano poklicno in strokovno izobraževanje v Sloveniji, kakšen je razvoj ideje in kako poteka bolonjska reforma pri nas. Vsi smo del izobraževalnega sistema, zato smo slikovno ponazorili zgradbo vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Opredelili smo se na srednješolsko izobraževanje, saj izvajamo to obliko izobraževanja na Srednji zdravstveni šoli. Predstavili smo tudi Srednjo zdravstveno šolo Celje, kadrovsko strukturo in potek Praktičnega usposabljanja z delom. V drugem delu pa smo na Srednji zdravstveni šoli Celje izvedli anketo med dijaki, ki so že bili vključeni v Praktično usposabljanje z delom. Na podlagi dobljenih rezultatov smo potrdili oziroma ovrgli postavljene hipoteze in ugotovili, katere so prednosti in slabosti Praktičnega usposabljanja z delom. Izdelali smo tudi obrazce, ki so predstavljeni vsebinsko kot tudi slikovno. V zaključnem delu smo podali ugotovitve in predloge, ki so vsekakor zanimivi za dijake, šolo in delodajalce. Dobro sodelovanje med vsemi je pogoj za dobro opravljeno Praktično usposabljanje z delom, ki pa je po mojem mnenju pri nas ustrezno.
Keywords: izobraževanje, usposabljanje, Srednja zdravstvena šola Celje, Praktično usposabljanje z delom
Published: 09.01.2013; Views: 1466; Downloads: 194
.pdf Full text (1,36 MB)

7.
Pogledi študentov pedagogike na obvezno praktično usposabljanje
Danijela Rus, 2013, original scientific article

Abstract: V prvem delu prispevka predstavljamo pomen praktičnega usposabljanja študentov v dodiplomskem študiju; osredotočamo se na obvezno praktično usposabljanje študentov pedagogike. Študent pedagogike naj bi med praktičnim usposabljanjem na šoli ali drugi instituciji pridobil različne kompetence, vezane na delo znotraj vzgojno-izobraževalne institucije, ter kompetence, vezane na njegovo lastno profesionalnost. Pri tem ima bistveno vlogo mentor na šoli ali v drugi instituciji, ki študentu predstavi njegove naloge, pripravi individualni načrt praktičnega usposabljanja ter mu zagotavlja ustrezno opazovanje procesa ter vključevanje v dnevne dogodke v instituciji. V drugem delu prispevka predstavljamo rezultate raziskave, ki prinaša mnenja študentov pedagogike glede lastnosti dobrega pedagoga, njihova pričakovanja pred praktičnim usposabljanjem ter ocene glede lastnosti, ki so jih pridobivali med praktičnim usposabljanjem in s pomočjo mentorja po njem.
Keywords: praktično usposabljanje, študenti, pedagogika, visokošolski študij, mentorstvo
Published: 21.12.2015; Views: 323; Downloads: 37
.pdf Full text (153,89 KB)
This document has many files! More...

8.
Praktično pedagoško usposabljanje v študijskih programih druge stopnje – primerjalna analiza med fakultetami Univerze v Mariboru
Danijela Rus, 2016, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji predstavljamo primerjalno analizo praktičnega pedagoškega usposabljanja v študijskih programih druge stopnje na fakultetah Univerze v Mariboru, ki izobražujejo bodoče strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju, to so Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta. V teoretičnem delu doktorske disertacije predstavljamo temeljna izhodišča in dosedanja spoznanja o praktičnem pedagoškem usposabljanju ter podamo teoretično primerjalno analizo različnih področij praktičnega pedagoškega usposabljanja v študijskih programih druge stopnje na fakultetah Univerze v Mariboru (Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta). Pričujoča spoznanja predstavljajo temeljno podstat empirične raziskave, predstavljene v empiričnem delu doktorske disertacije. Rezultati empirične raziskave, izvedene na vzorcu študentov študijskih programov druge stopnje na treh fakultetah Univerze v Mariboru (Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Filozofska fakulteta in Pedagoška fakulteta), so pokazali obstoj razlik med študenti glede na vrsto fakultete, vrsto študija in usmeritev študija na različnih področjih praktičnega pedagoškega usposabljanja. Temeljne ugotovitve empirične raziskave so: anketirani študentje so v različni meri uresničili cilje, pridobivali novo znanje, izpolnjevali obveznosti in naloge, razvijali splošne in predmetno-specifične kompetence ter izvajali (samo)evalvacijo posameznih aktivnosti v okviru praktičnega pedagoškega usposabljanja; anketirani študentje povečini ocenjujejo, da je trajanje praktičnega pedagoškega usposabljanja prekratko in da so se njihova pričakovanja glede celotnega poteka usposabljanja izpolnila v srednje veliki oz. veliki meri ter podajajo različne organizacijske in izvedbene predloge za izboljšanje le-tega v prihodnje.
Keywords: praktično pedagoško usposabljanje, študijski programi druge stopnje, študentje, strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Filozofska fakulteta, Pedagoška fakulteta
Published: 07.10.2016; Views: 919; Downloads: 110
.pdf Full text (3,64 MB)

9.
Pogledi mentorjev na praktično pedagoško usposabljanje študentov pedagogike
Danijela Rus, 2016, original scientific article

Abstract: V prvem delu prispevka predstavljamo pomen praktičnega pedagoškega usposabljanja študentov, v nadaljevanju pa se osredotočimo na obvezno praktično pedagoško usposabljanje študentov univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa 1. stopnje Pedagogika in dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Pedagogika Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Podrobneje opišemo pomen mentorstva in vlogo mentorja pri praktičnem pedagoškem usposabljanju ter vlogo šolskega svetovalnega delavca v vzgojno-izobraževalni instituciji. V drugem delu prispevka predstavljamo rezultate raziskave, ki prinaša poglede mentorjev na praktično pedagoško usposabljanje študentov pedagogike. V raziskavi nas je zanimalo mnenje mentorjev (svetovalnih delavcev) o sposobnostih dobrega svetovalnega delavca, ocene mentorjev glede razvijanja različnih sposobnosti dobrega svetovalnega delavca pri študentih pedagogike med praktičnim pedagoškim usposabljanjem ter mnenje mentorjev glede celotnega poteka praktičnega pedagoškega usposabljanja.
Keywords: praktično pedagoško usposabljanje, mentorstvo, sposobnosti svetovalnega delavca, študentje pedagogike
Published: 21.09.2017; Views: 195; Downloads: 51
.pdf Full text (197,67 KB)
This document has many files! More...

10.
Razvijanje rezilientnosti študentov preko doživljanja izkušnje inkluzije na pedagoški praksi
Karmen Drljić, Vanja Riccarda Kiswarday, 2016, original scientific article

Abstract: Teorija rezilientnosti preučuje odziv na stresne in emocionalno naporne okoliščine. Kaže se v posameznikovi zmožnosti konstruktivnega odziva na izzive iz okolja. Prve konkretne izkušnje z otroki s posebnimi potrebami na pedagoški praksi lahko študentom bodočim vzgojiteljem zaradi še nezadostnih izkušenj in kompetenc predstavljajo izziv, ki je včasih lahko naporen. V kvalitativni raziskavi smo želeli ugotoviti, kako se na praksi izraža rezilientnost študentk študijskega programa Predšolske vzgoje, Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, skozi opazovanje mentorjeve inkluzivnosti ter skozi prepoznavanja izzivov pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami. Analiziranih je bilo 43 poročil strnjene pedagoške prakse študentk tretjega letnika predšolske vzgoje. Rezultati so pokazali, da študentke pri vzgojiteljicah mentoricah prepoznavajo tako inkluzivna kot neinkluzivna stališča in delovanja, toda pogosteje opisujejo inkluzivnost. Nadalje smo ugotovili, da se dobra polovica študentk (55,8 %) na konkretno izkušnjo inkluzije odzove proaktivno, 44,2 % pa pasivno. Študenti, ki proaktivnega odziva še niso zmožni, potrebujejo podporo in usmerjanje, predvsem pa mehanizme, s pomočjo katerih postopoma in samostojno izgrajujejo rezilientnost, ki je v inkluzivnih vzgojno-izobraževalnih okoljih pomembna in potrebna kompetenca pedagoga.
Keywords: študenti, predšolska vzgoja, praktično usposabljanje, rezilientnost, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija
Published: 26.09.2017; Views: 335; Downloads: 79
.pdf Full text (183,83 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica