Search the digital library catalog

Abstract: Kljunasta flavta je bila v glasbi prisotna že od srednjega veka naprej. Skozi glasbeno zgodovino je prevzemala različne vloge vse do 19. stoletja, ko so jo nadomestili drugi inštrumenti. Na začetku 20. stoletja je sledilo ponovno odkritje historičnega repertoarja in kljunaste flavte, kar je vodilo v redefiniranje vloge tega inštrumenta v sodobni glasbi. V magistrskem delu je poseben poudarek na izvajalski praksi sodobnega repertoarja za ta inštrument. Pomemben del sodobne izvajalske prakse predstavljajo sodobne tehnike, s katerimi se nadgrajuje in eksperimentira s standardnimi načini igranja na inštrument. Z raznolikimi sodobnimi tehnikami se prav tako odpirajo možnosti inovativnih interpretacij modernih del, napisanih za kljunasto flavto. V sodobnem repertoarju za ta inštrument se pojavijo mnoge raznolike sodobne tehnike. V magistrskem delu so bila izbrana tri sodobna dela. Analizirali smo, katere tehnike smo zasledili v posamezni skladbi, kakšne so označbe in kako je obrazložena njihova izvedba. Naše ugotovitve smo primerjali v vseh treh delih in poiskali podobnosti ter razlike med njimi. Sodobne tehnike, ki smo jih zasledili v teh treh delih, smo analizirali z vidika interpretacije celotne skladbe ali posameznih delov. Na koncu so omenjene tudi možnosti vključevanja sodobnih tehnik pri pouku inštrumenta.
Keywords: kljunasta flavta, sodobna glasba, izvajalska praksa, sodobne tehnike
Published in DKUM: 14.10.2024; Views: 0; Downloads: 17
Full text (1,83 MB)

Abstract: Slovenska ureditev policijskega zbiranja obvestil lahko zaradi svoje specifičnosti in razdeljenosti povzroči težave v poteku predkazenskega in kazenskega postopka. S problematiko zbiranja obvestil so se avtorji ukvarjali že od samega začetka sprejemanja novega Zakona o kazenskem postopku (ZKP) po osamosvojitvi. Od leta 1994, ko je bil sprejet ZKP, pa do danes je bilo narejenih veliko sprememb, in sicer tudi na področju zbiranja obvestil. Izvedli smo pregled, kako so te spremembe vplivale na obravnavano tematiko. Začeli smo teoretičnim pregledom relevantne zakonodaje s področja kazenskega prava ter tudi policijskega prava, nadaljevali pa s pregledom in analizo sodne prakse s področja zbiranja obvestil po 148. členu ZKP. Celovito smo zajeli problematiko zbiranja obvestil po obstoječi zakonodaji. Opredelili smo nekatera izstopajoča področja, ki se v sodni praksi pojavljajo v povezavi z zbiranjem obvestil. Iz dostopne literature je razvidno, da nekatere težave v povezavi z zbiranjem obvestil še zmeraj obstajajo. Pojavljajo se predvsem glede usode uradnih zaznamkov, o njihovem izločanju iz sodnih spisov, kot tudi definicije obvestila, zbranega po 148. členu ZKP ter sam postopek zbiranja obvestil, ki ga zakon izrecno ne opredeljuje. Veliko sodne prakse je zaznati na področju zbiranja obvestil od osumljenca, le-to se od zbiranja obvestil od oseb, ki niso osumljene, razlikuje. Določitev trenutka, ki označuje, da je neka oseba postala osumljenec in je potrebno takšno osebo seznaniti z njegovimi pravicami, namreč ni zmeraj jasna.
Keywords: policija, zbiranje obvestil, predkazenski postopek, sodna praksa, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.07.2024; Views: 148; Downloads: 91
Full text (586,55 KB)

Abstract: V diplomskem delu smo z vidika mednarodnih virov in zgodovine urejanja pravic otrok ter vsebinske primerjave kazenskega zakonika v Sloveniji in na Hrvaškem raziskali pravni okvir varstva pravic otrok in mladoletnikov ter sodne prakse v primerih, ko so otroci in mladoletniki žrtve zoper njih storjenih kaznivih dejanj in ko so sami v vlogi storilca. Ugotovili smo, da so otroci in mladoletniki najpogosteje žrtve kaznivih dejanj nasilja v družini, zanemarjanja in surovega ravnanja, onemogočanja stikov drugega starša z otrokom razvezanih staršev, neplačevanja preživnine, kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, pornografskih vsebin z otroki, posilstva, spolnega nasilja, kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja in pridobivanja oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene. Najpogostejša kazniva dejanja, ki jih storijo mladoletniki, so kazniva dejanja zoper premoženje, zoper življenje in telo, javni red in mir, zoper človekovo zdravje in kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. Ugotovili smo, da se delež kaznivih dejanj mladoletnikov zoper spolno nedotakljivost v vseh storjenih kaznivih dejanjih mladoletnikov v Sloveniji in na Hrvaškem vsako leto poveča v povprečju za 0,2 %. Zaključimo lahko, da so pravice otrok in mladoletnikov tako na mednarodnem nivoju kot na nivoju članic Evropske unije, Slovenije in Hrvaške, dobro urejene. V Sloveniji celovito zagotavlja pravice otrok in mladoletnikov v sodnih postopkih s strokovnjaki, ki te pravice izvajajo v praksi, Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke.
Keywords: kazniva dejanja, pravice otrok, slovenska zakonodaja, hrvaška zakonodaja, sodna praksa, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.01.2024; Views: 423; Downloads: 103
Full text (2,22 MB)

Abstract: Praktično usposabljanje ima pomembno vlogo v izobraževanju bodočih pedagoških delavcev, saj posameznikom omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj, veščin in znanj, ki jih je težko oz. nemogoče pridobiti samo z učenjem teorije. Magistrsko delo nudi vpogled v odnos mentorjev do opazovalne prakse študentov razrednega pouka. V raziskavo smo vključili 178 učiteljev razrednega pouka, ki so zaposleni v osnovnih šolah v Sloveniji. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. Zanimalo nas je, kakšne so izkušnje učiteljev mentorjev na področju mentorstva, kako se na to pripravijo, katere so naloge mentorja in posledično študenta ter katere so ključne kompetence za uspešno opravljanje mentorstva. Ugotovili smo, da imajo učitelji mentorji v povprečju dobre izkušnje z mentorstvom v okviru opazovalne prakse. Poudarili so, da so navdušeni nad angažiranostjo in samoiniciativnostjo študentov, ki z aktivnim udejstvovanjem v vzgojno-izobraževalnem procesu pridobijo boljši vpogled v učiteljevo delo. Pred pričetkom opazovalne prakse mentorji skupaj s študenti načrtujejo potek izvajanja dejavnosti, pogovorijo se o njihovih pričakovanjih in željah ter možnostih njihove izvedbe. V raziskavi smo nadalje ugotovili, da učitelje mentorje z glavnimi nalogami opazovalne prakse s pisnimi navodili seznani fakulteta, a so kljub temu mentorji svoje poznavanje študentovih nalog ocenili nizko, kar otežuje kakovostno izvedbo praktičnega usposabljanja. Poleg tega je zaskrbljujoča ugotovitev, da se mentorji v zadnjih petih letih v veliki večini niso udeležili izobraževanj s področja mentorstva. Samoocena učiteljev mentorjev kaže, da imajo mentorji razvite strokovne, odnosno-komunikacijske in organizacijsko-administrativne kompetence, torej vse kompetence, ki jih potrebujejo za kakovostno opravljanje svoje mentorske naloge. Rezultati naše raziskave nadalje kažejo, da so študentje svojim mentorjem v pomoč, so samoiniciativni ter se aktivno vključujejo v sam vzgojno-izobraževalni proces, čeprav se to od njih v okviru opazovalne prakse ne pričakuje. Njihova samoangažiranost zagotovo pripomore k temu, da odkrijejo svoja močna in šibka področja ter prepoznajo pravilnost svoje poklicne izbire.
Keywords: Opazovalna praksa, praktično usposabljanje, učitelj mentor, mentorstvo, razredni pouk.
Published in DKUM: 28.09.2023; Views: 466; Downloads: 84
Full text (1,52 MB)

Abstract: Objektivni pogoj kaznivosti je v sodobni kazenskopravni teoriji opredeljen kot posebna predpostavka kaznivosti dejanja, ki je zunaj dometa elementov splošnega pojma kaznivega dejanja. Je okoliščina, ki je v neposredni zvezi z dejanjem, vendar ni del neprava, ki ga zajema bit kaznivega dejanja. Objektivni pogoj kaznivosti torej ni del biti kaznivega dejanja v okviru elementov večstopenjskega splošnega pojma kaznivega dejanja, pomeni pa materialno predpostavko kaznivosti, saj kaznivo dejanje nastane šele z njegovo izpolnitvijo. Za objektivni pogoj učbeniki kazenskega prava radi poudarjajo, da je še posebej zunaj koncepta krivde ter ne zahteva in ne prenese krivdnega odnosa storilca. Obstajajo pa nekateri kazenskopravni teoretiki, ki se s svojimi stališči skušajo izogniti očitkom nasprotovanja objektivnega pogoja kaznivosti načelu krivdne odgovornosti, pri čemer pa se zgodi, da zapadejo v notranja protislovja. Kazenskopravna teorija razlikuje med dvema temeljnima kategorijama objektivnega pogoja kaznivosti, pravim in nepravim (navideznim). Objektivni pogoji kaznivosti zapletajo razumevanje in še posebej pravosodno rabo inkriminacij, v katerih se zaradi takih ali drugačnih zakonodajalčevih kriminalitetnopolitičnih ciljev pojavijo. Objektivni pogoj kaznivosti je zagotovo ena bolj spornih akademsko obravnavanih tem v kazenskem pravu ravno zaradi nasprotovanja načelu subjektivne ali krivdne odgovornosti. Posebne probleme pa povzroča tudi vprašanje glede možnosti in kaznivosti poskusa kaznivega dejanja, v katerem je vsebovan objektivni pogoj kaznivosti, ter vprašanje glede možnosti udeležbe pri kaznivem dejanju, v katerem je vsebovan objektivni pogoj kaznivosti. Prav tako se lahko pojavi problem glede časa storitve kaznivega dejanja, ki vsebuje objektivni pogoj kaznivosti, zlasti dogmatično zapleteno postane, kadar je objektivni pogoj kaznivosti vsebovan v trajajočem kaznivem dejanju. Objektivni pogoj kaznivosti v splošnem delu slovenskega Kazenskega zakonika sploh ni definiran, pojavlja se le pri inkriminaciji posameznih kaznivih dejanjih v posebnem delu, zato je potrebna analiza vsakega konkretnega člena posebej, da bomo lahko ugotovili, ali neko kaznivo dejanje vsebuje institut objektivnega pogoja kaznivosti ali ne.
Keywords: objektivni pogoj kaznivosti, pravi, nepravi, odnos načela krivdne odgovornosti in objektivnega pogoja kaznivosti, elementi splošnega pojma kaznivega dejanja, načelo zakonitosti, kompleksna analiza norme, poskus, udeležba, zastaranje, sodna praksa
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 414; Downloads: 149
Full text (765,00 KB)