| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 402
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Pridelava zrnatih stročnic
2022

Abstract: Povečevanje pridelave hrane, ob upoštevanju dolgoročnega ohranjanja in izboljševanja rodovitnosti tal, čim manjše porabe energije ter varovanja okolja, so pomembne naloge trajnostnega kmetijstva. Strokovna monografija »Pridelava zrnatih stročnic«, ki je nastala ob zaključku projekta evropskega inovativnega partnerstva (EIP) Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba, obravnava sodobne pristope in dobre prakse pridelave znanih in manj znanih zrnatih stročnic. Predstavljene tehnike pridelave vključujejo postopke in načela, s katerimi zmanjšujemo negativne vplive kmetijstva na okolje, vključno z agrotehniko brez ali z zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Predstavljene so tudi možnosti in prednosti vključevanja stročnic v kolobar na kmetijah, s poudarkom na znižanju potreb po gnojenju rastlin z mineralnimi ter organskimi oblikami dušika. Vsebino monografije dopolnjujejo izkušnje posameznih pridelovalcev, ki uspešno pridelujejo različne stročnice na svojih kmetijah. S ciljem po večji prepoznavnosti, uporabi in pridelavi zrnatih stročnic, smo avtorji povezali tri ključne ravni v verigi: pridelavo, predelavo in njihovo uporabo. »Pridelava zrnatih stročnic« vsebinsko pokriva prvi člen v verigi, ostale vsebine bosta dopolnili publikaciji »Zrnate stročnice v prehrani« in »Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali«.
Keywords: zrnate stročnice, pridelava, brez GSO, dušik, beljakovine, dobra kmetijska praksa, ekološko, integrirano varstvo, pridelek
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 94; Downloads: 11
.pdf Full text (61,18 MB)
This document has many files! More...

2.
Pomen izkustvenega učenja za profesionalni razvoj vzgojiteljev : diplomsko delo
Danijela Ratkovica, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Pomen izkustvenega učenja za profesionalni razvoj vzgojiteljev je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opredelili, kaj sploh pomeni izkustvo in izkustveno učenje v vzgoji in izobraževanju. Predstavili smo, kako se udejstvuje pri predšolskih otrocih, v programih izobraževanja bodočih vzgojiteljev in pri vseh vidikih vzgojnega dela. Posebno poglavje smo namenili izkustvenim metodam in profesionalnemu razvoju vzgojiteljev, ki se kaže v osebnostnem dozorevanju in pridobivanju poklicnih znanj ter praktičnih izkušenj. Ker nas je zanimalo, kakšen pomen ima izkustveno učenje za profesionalni razvoj vzgojiteljev, smo z empiričnim delom želeli ugotoviti, na kakšne načine ga vzgojitelji pri svojem delu uresničujejo. Empirični del zajema raziskavo o izkustvenem učenju. Za potrebe raziskave smo potrebovali 100 v celoti rešenih anketnih vprašalnikov, ki so bili primerni za nadaljnjo obdelavo. Z raziskavo smo ugotovili, da se vzgojitelji najpogosteje izkustveno učijo iz lastnih izkušenj pri delu v skupini otrok, ko razvijajo njihovo samostojnost, odgovornost in samoorganiziranost, izmenjava izkušenj z zunanjimi pedagoškimi strokovnjaki pa je za zdaj še redko prisotna. Tudi v vrtcih so na integrirani in strnjeni praksi študentov izkustvene metode po mnenju vzgojiteljev premalo prisotne, njihovo prihodnost pa vidijo v skupnem delovnem projektu vzgojiteljev in napredovanju v smeri kritičnega in odgovornega odločanja v praksi, na področju profesionalnega razvoja.
Keywords: Izkustveno učenje, prenos teorije v prakso, profesionalni razvoj, izkustvene metode, reflektivna praksa
Published in DKUM: 13.12.2021; Views: 145; Downloads: 35
.pdf Full text (2,22 MB)

3.
Spolno nadlegovanje na delovnem mestu - sodna praksa v Sloveniji : magistrsko delo
Mateja Krpič, 2021, master's thesis

Abstract: Namen zaključnega dela je analizirati sodne primere zoper spolno nadlegovanja na delovnem mestu v Sloveniji. V zaključnem delu so opredeljene različne definicije spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, oblike, vzroki, posledice in načini preprečevanja spolnega nadlegovanja. S študijo spolnega nadlegovanja na delovnem mestu v Sloveniji smo ugotovili, da imamo štiri pravne akte, ki urejajo področje spolnega nadlegovanja. Z analizo smo ugotavljali, kdo so najpogostejše žrtve in kdo storilci spolnega nadlegovanja, katera oblika je najpogostejša in v kolikšni meri so odgovorni storilci ter delodajalci in kakšen odnos imajo sodišča do te problematike. Med pomembnejšimi ugotovitvami je ugotovitev, da imamo v Sloveniji zelo malo primerov spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, in sicer le 27. Ugotovili smo, da je največ primerov zoper spolno nadlegovanje na delovnem mestu obravnavalo Višje delovno in socialno sodišče; najmanj primerov je obravnavalo Višje sodišče v Kopru in nobenega primera ni obravnavalo Višje sodišče v Celju. Sodišče je ugotovilo, da pri šestih primerih ni šlo za spolno nadlegovanje in pet primerov je vrnilo v ponovno sojenje. Med sodbami je šlo največkrat za tožbo med žrtvijo in delodajalcem, kjer je sodišče v vseh primerih ugotovilo objektivno odgovornost delodajalca in mu prisodilo plačilo odškodnine. Ključna ugotovitev je, da so lahko žrtve soodgovorne za nastalo škodo. Ugotovili smo, da so vse primere prijavile ženske žrtve in da so v vseh primerih bili storilci moški, predvsem tisti v vlogi nadrejene osebe in da je v večini primerov šlo za verbalno spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Rezultati analize kažejo, da nimamo podatka o tem, če imajo delodajalci sprejeto politiko preprečevanja spolnega nadlegovanja na delovnem mestu.
Keywords: spolno nadlegovanje, delovno mesto, sodna praksa, Slovenija, magistrska dela
Published in DKUM: 30.11.2021; Views: 198; Downloads: 39
.pdf Full text (726,31 KB)

4.
Pedagoška praksa študentov razrednega pouka naosnovnih šolah v času epidemije covid- 19 (sars-cov-2) : magistrsko delo
Lucija Božnik, 2021, master's thesis

Abstract: V času epidemije je pouk na vseh osnovnih šolah v Republiki Sloveniji potekal na daljavo, zato so študentje strnjeno pedagoško prakso opravljali na daljavo. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, katere namen je bil pridobiti mnenje študentov glede sodelovanja in odnosa z mentorjem v času prakse na daljavo, načina izvedbe pouka pri predmetih SPO in DRU, ter uporabe metod dela in komunikacije med učenci in učiteljem pri omenjenih predmetih, ter vključenosti študentov in njihovih izkušenj glede prakse na daljavo. V raziskavo so bili zajeti študentje, ki so v študijskem letu 2019/20 obiskovali 4. letnik 1. stopnje študijske smeri Razredni pouk na Univerzi v Mariboru in Univerzi v Ljubljani. Ugotovili smo, da je večina študentov, ki so z mentorjem imeli neformalen odnos, mnenja, da je mentorju bila v pomoč, med študenti, ki so pa z mentorjem imeli formalen odnos, pa je ta delež nižji. Študentje, ki so z mentorjem imeli formalen odnos, so v večji meri pogrešali več komunikacije in več povratnih informacij v primerjavi s tistimi, ki so imeli neformalen odnos. Za večino študentov je praksa na daljavo bila pozitivna izkušnja kar se tiče sodelovanja z mentorjem. Ugotovili smo, da so se študentje obeh fakultet pretežno strinjali s tem, da je praksa na daljavo bila koristna.
Keywords: pedagoška praksa, mentorstvo, pouk na daljavo, razredni pouk, epidemija, covid-19 (SARS-CoV-2)
Published in DKUM: 16.11.2021; Views: 244; Downloads: 81
.pdf Full text (1,58 MB)

5.
Izkušnje študentov univerze v mariboru z mentorji na pedagoški praksi
Jernej Kotnik, 2021, master's thesis

Abstract: Za učitelje pripravnike je ena izmed najpomembnejših izkušenj strnjena pedagoška praksa. Na to izkušnjo močno vpliva tudi izbran mentor. Da bi lahko izboljšali izkušnje učiteljev pripravnikov, so se mnogi znanstveniki poglobili v to tematiko. Nastali so različni modeli mentoriranja, ki so definirali, kaj in kako vpliva na izkušnje učiteljev pripravnikov na pedagoški praksi. Dandanes najbolj uporabljen in razdeljen je Hudsonov model mentoriranja, ki pravi, da na izkušnjo močno vpliva mentor in sledečih pet faktorjev: osebnostne lastnosti mentorja, sistemske zahteve, pedagoško znanje, strategije poučevanja in podajanje povratnih informacij. Želeli smo raziskati, kako teh pet faktorjev vpliva na izkušnje z mentorji v okolici Maribora. Podobno raziskavo so že izpeljali na Tajskem in le-ta je pokazala, da mentorji podajajo pomanjkljive povratne informacije ali pa jih sploh ne podajajo. Na osnovi Hudsonovih faktorjev smo sestavili vprašalnik ter ga razdelili med študente, ki se izobražujejo za mesta učiteljev. Raziskava je pokazala, da imajo študentje v večini dobre izkušnje z mentorji, še posebej dobre rezultate smo dobili za prvi Hudsonov faktor (osebne lastnosti mentorja), pomanjkljivosti pa so se pokazale predvsem pri uporabi informacijsko- komunikacijske tehnologije.
Keywords: mentorstvo, pedagoška praksa, Hudson, model mentoriranja
Published in DKUM: 15.11.2021; Views: 161; Downloads: 15
.pdf Full text (1,33 MB)

6.
Argument avtoritete v pravni argumentaciji : magistrsko delo
Rok Resnik, 2021, master's thesis

Abstract: V skladu s Kaufmannovo proceduralno-materialno teorijo legitimnosti prava ima v pravu argumentacija zelo pomembno vlogo, saj lahko samo logično dosledna racionalna argumentacija znotraj racionalnega diskurza privede do praktično utemeljenega in legitimnega spoznanja. Zahteva po racionalnosti pravnega diskurza postavi pod vprašaj dopustnost oziroma legitimnost sklicevanja na argument avtoritete (argumentum ad verecundiam) v pravni argumentaciji, saj gre za neformalno-logično zmoten argument, ki ni prepričljiv. V pravu se argument avtoritete pojavlja v treh pojavnih oblikah (precedens, ustaljena sodna praksa in prevladujoče mnenje). Z uporabo argumenta avtoritete pravni redi zasledujejo pravno varnost, predvidljivost in stabilnost prava ter enakost pred zakonom. Omejitve uporabe argumenta avtoritete pa nalaga temeljna zahteva po pravilnosti oziroma legitimnosti pravnih odločitev, izpeljana iz načel pravne države, pravne varnosti, pravičnosti in namena prava samega. Racionalnost pravnega diskurza je nujni pogoj za učinkovito doseganje namena prava. V skladu z zahtevo po racionalnosti pravnega diskurza se ni dopustno v pravni argumentaciji sklicevati na argument avtoritete kot nosilni, temveč zgolj podporni argument. Uporaba argumenta avtoritete je v pravni argumentaciji upravičena, v kolikor ne dopušča utemeljevanja pravnih odločitev izključno s sklicevanjem nanj. Z vidika Kaufmannove proceduralno-materialne teorije legitimnosti prava se je kot najustreznejša pokazala doktrina ustaljene sodne prakse, ki dosega trdnost, predvidljivost in enako uporabo prava in hkrati ohranja zadostno mero fleksibilnosti, ki omogoča prilagajanje prava družbi in s tem izpolnjevanje njegove naloge sredstva za dosego legitimnih družbenih interesov ne da bi s tem ogrozila racionalnost pravnega diskurza z dopustnostjo sklicevanja na argument ustaljene sodne prakse kot nosilni argument v podporo pravne odločitve.
Keywords: Argument avtoritete, Teorija argumentacije, proceduralno-materialna teorija legitimnosti prava, precedens, prevladujoče mnenje, ustaljena sodna praksa, stare decisis, ustavno procesno jamstvo, nosilni argument, podporni argument.
Published in DKUM: 08.11.2021; Views: 184; Downloads: 40
.pdf Full text (514,97 KB)

7.
Normativna urejenost prikritih preiskovalnih ukrepov, ki pomenijo navidezno storitev kaznivega dejanja : magistrsko delo
Ana Zidanšek, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so obravnavani prikriti preiskovalni ukrepi. Rdeča nit pričajočega dela so ukrepi, ki pomenijo navidezno storitev kaznivega dejanja in so navedeni v 155. členu Zakona o kazenskem postopku. V boju proti organiziranemu kriminalu, ki predstavlja najhujšo obliko kaznivih dejanj, mora policija uporabiti posebne ukrepe, da bi ta kazniva dejanja odkrila in jih omejila. Problematika ukrepov 155. člena Zakona o kazenskem postopku se kaže v tem, da predstavljajo moralno – etično dopustnost izvajanja kaznivih dejanja s strani predstavnikov države. Policija mora delovati zakonito in legitimno in ne sme na kakršenkoli način osebo napeljati , da bi izvršila kaznivo dejanje, to bi pomenilo, da država sodeluje pri izvrševanju kaznivega dejanja. Sodišče je tisto, ki ugotavlja ali je pri izvajanju ukrepov prišlo do policijske provokacije oziroma entrapmenta. Na podlagi subjektivno – objektivnega testa, ki ga je slovenska zakonodaja povzela po ameriški zakonodaji, mora presojati ali je bil storilec napeljan k izvršitvi kaznivega dejanja. Če sodišče ugotovi, da je bila izzvana kriminalna dejavnost, je to okoliščina, ki izključuje kazenski pregon za kaznivo dejane, ki je bilo storjeno na podlagi prikritih policijskih ukrepov. Zakonska ureditev omenjenih ukrepov bi morala biti bolj specifična v delih kjer se nanaša na policijsko provokacijo in napeljevanje, predvsem bi moral biti opredeljena definicija policijske provokacije. Ker je bilo ameriško sodišče prvo, ki je uporabilo entrapment obrambo, zajema pričajoče delo tudi analizo med slovenskimi in ameriškimi sodbami Vrhovnih sodišč. Primerjava daje vpogled v dojemanje policijske provokacije obeh sodišč.
Keywords: policija, preiskovanje, prikriti preiskovalni ukrepi, napeljevanje, navidezna storitev kaznivega dejanja, človekove pravice, sodna praksa, magistrska dela
Published in DKUM: 28.10.2021; Views: 266; Downloads: 32
.pdf Full text (851,45 KB)

8.
Umetniška praksa kot refleksija družbene stvarnosti
Davor Gorišek, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga se nanaša na lasten projekt Zavetje za brezdomce – NO more HOMELESS, ki izhaja iz analize odnosa med umetniškimi praksami in družbeno stvarnostjo. V uvodnem poglavju smo na kratko predstavili pojme, kot so družbena stvarnost, umetniške prakse 20. stoletja in medsebojni dinamični odnosi. Glede na literaturo smo predpostavili, da sodobne umetniške prakse z uporabo novih tehnologij, povezavo z znanostjo, vključevanjem participacije itd. reflektirajo sodobno družbeno stvarnost. V nadaljevanju našega raziskovanja smo naleteli na številne umetnike, ki se navezujejo na tematiko interpretiranja vloge in pomena participacije. Glede na avtorskoumetniški projekt magistrske naloge smo se osredotočili na tri umetniške prakse umetnikov iz Slovenije (Marko Peljhan – Makrolab, Marjetica Potrč in Ooze (Eva Pfannes in Sylvaino Hartenberg) – Of Soil and Water: King’s Cross Pond Club in KUD Obrat (Polonca Lovšin, Stefan Doepner, Urška Jurman in Apolonija Šušteršič) – Onkraj gradbišča) ter podrobneje raziskali to področje. Prišli smo do spoznanja, da se ob bok participativnosti večkrat postavi samoorganizacijsko načelo. Predpostavili smo, da sta participativnost in samoorganizacijsko načelo ključna relacijska dejavnika med umetniškimi praksami in družbeno stvarnostjo. Na podlagi analiz participativne umetnosti in samoorganizacijskega načela smo zasnovali konceptualno zasnovo lastnega dela Zavetje za brezdomce – NO more HOMELESS, ki predstavlja zavetje za brezdomce, narejeno iz odpadnih avtomobilskih predmetov ter naravnih materialov.
Keywords: umetniška praksa, participativna umetnost, samoorganizacijsko načelo, metoda »DIY/do it yourself – naredi sam«.
Published in DKUM: 22.07.2021; Views: 348; Downloads: 25
.pdf Full text (4,39 MB)

9.
Hudodelsko združevanje - teoretične dileme in sodna praksa : magistrsko delo
Luka Škrinjar, 2020, master's thesis

Abstract: Hudodelska združba predstavlja eno izmed najnevarnejših oblik sodelovanja, pri kateri je udeleženih več oseb. Nevarnost, ki jo predstavlja hudodelska združba (lahko je v obliki tolpe, organizacije ...), zoper človeško življenje, zdravje in premoženje, je pripeljalo do tega, da je zakonodajalec in kriminiral hudodelsko združbo v kazenski zakonik, in sicer pod poglavje kazniva dejanja zoper javni red. Že iz samega poglavja je razvidno, da se varuje javna varnost, kot del javnega reda in miru. Posebnost te inkriminacije je, da je kaznivo že samo pripravljalno dejanje, kar z drugimi besedami pomeni, da je kaznivo že samo ustanavljanje in sodelovanje v združbi, ko še ni izvršeno nobeno kaznivo dejanje, vendar samo, če so izpolnjeni pogoj, ki jih določa zakon. Bistveno je, da zakon oblikuje natančne in nedvoumne pogoje, saj gre za izjemo od načela nekaznivosti pripravljalne faze. Cilj hudodelske združbe ni zgolj ustanovitev in sodelovanje v združbi, temveč je cilj, da izvršuje kazniva dejanja, katera ima v hudodelskem načrtu. Posledično se pojavi ogromno vprašanj glede hudodelskih združb npr.: kdaj sploh govorimo o hudodelski združbi; kaj vse se zgodi, ko hudodelska združba izvrši kaznivo dejanje, ki ga je imela v hudodelskem načrtu; za katera vsa kazniva dejanja odgovarja? Ali odgovarja zgolj za izvršeno kaznivo dejanje, ali tudi za kaznivo dejanje po 294. členu KZ-1 in pride do steka? Če pride do steka, ali v tem primeru govorimo o navideznem steku? Kdo odgovarja za izvršeno kaznivo dejanje, ali so to zgolj tisti člani združbe, ki so neposredno sodelovali pri izvršitvi kaznivega dejanja iz hudodelskega načrta ali vsi člani neke združbe? Kot je razvidno, se pri združbah postavlja veliko različnih vprašanj, razlog tega je, da gre za izredno kompleksen institut kazenskega prava. Prav zaradi vsega navedenega ima kazenski zakonik, poleg določbe v posebnem delu KZ-1, ki se nanaša na hudodelsko združbo (294. člen), tudi dve določbi v splošnem del (41. in 77a. člen). Da bi bil institut še bolj zapleten, je hudodelska združba pri veliko kaznivih dejanjih tudi kvalifikatorna okoliščina. Ta okoliščina pove, da je konkretno kaznivo dejanje možno storiti tudi v hudodelski združbi (npr. 186. člen). Spet se pojavi vrsta vprašanj, kot denimo: ali za to hudodelsko združbo veljajo enaki pogoji kot za hudodelsko združbo po 294. členu? Zaradi vsega zgoraj navedenega niti ni nobeno presenečenje, da se pri tem institutu pojavljajo razne dileme kot tudi pomanjkljivosti, katere je potrebno čimprej odpraviti. Skozi leta se je na tem področju razvijala tudi sodna praksa in izoblikovala nekaj pogojev, kateri morajo biti izpolnjeni, da lahko govorimo o hudodelski združbi. Ti pogoji so danes določeni tudi v kazenskem zakoniku.
Keywords: hudodelska združba, vodja hudodelske združbe, člani hudodelske združbe, 294. člen KZ-1, pripravljalno dejanje, pomanjkljivosti, sodna praksa
Published in DKUM: 13.01.2021; Views: 571; Downloads: 144
.pdf Full text (972,23 KB)

10.
Trpinčenje na delovnem mestu na upravnih enotah v Sloveniji : magistrsko delo
Petra Divjak, 2020, master's thesis

Abstract: O trpinčenju na delovnem mestu se v zadnjem času veliko govori in piše. Na področju trpinčenja je bilo izvedenih že nekaj raziskav, katerih izsledki kažejo, da je trpinčenje prisotno v različnih organizacijah. Pojem trpinčenje je v slovenski zakonodaji opredeljen kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. To pomeni, da trpinčenje ni enkratno dejanje, ampak gre za ponavljajoče se in sistematično ravnanje, ki je odvisno od neželenih vedenj na delovnem mestu in od delovnega okolja. Upravne enote imajo v zvezi s preprečevanjem trpinčenja na podlagi zakonodaje sprejeta ustrezna pravila in navodila. Za potrebe magistrskega dela je bila opravljena raziskovalna naloga. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere oblike ravnanj zaposleni na upravnih enotah v Sloveniji zaznavajo kot sistematično nasilje na delovnem mestu, kako pogosto je trpinčenje na delovnem mestu med zaposlenimi, kdo nad zaposlenimi najpogosteje izvaja trpinčenje in kako trpinčenje na delovnem mestu vpliva na nezadovoljstvo z delom. Rezultati raziskave kažejo, da je trpinčenje prisotno, ni pa pogosto, da ga najpogosteje izvaja vodstveni kader in da obstaja povezanost med nezadovoljstvom z delom in prisotnostjo trpinčenja na delovnem mestu. Anketiranci menijo, da se trpinčenje najbolj izraža s kričanjem in zmerjanjem; odkritim spolnim nadlegovanjem; grožnjami s fizičnim nasiljem in sistematičnim nasiljem na delovnem mestu. Anketiranci pa so na delovnem mestu najpogosteje trpinčeni z obrekovanjem in širjenjem slabega mnenja o njih.
Keywords: magistrska dela, trpinčenje, upravna enota, zakonodaja, sodna praksa, delovna mesta
Published in DKUM: 22.12.2020; Views: 423; Downloads: 81
.pdf Full text (1,30 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica