Search the digital library catalog

Abstract: Namen diplomskega dela je optimizirati postopek predobdelave cvetnega prahu z namenom izolacije ekstraktov z visoko vsebnostjo antioksidantov ter vitaminov. Uporabili smo različne ekstrakcijske metode; ultrazvočno ekstrakcijo, hladno in vročo maceracijo ter ekstrakcijo po Soxhletu. Pri vseh ekstrakcijah smo kot topilo uporabili mešanico etanola in vode (70 % etanol). Z različnimi postopki predobdelave materiala (mletje v električnem mlinčku, trenje s terilnico in z dušikom pod tlakom) in omenjenimi postopki ekstrakcije smo dobili 16 različnih ekstraktov. Ekstraktom smo določevali izkoristek in spektorfotometrično določevali mikronutriente in sekundarne metabolite kot so vitamin C, fenolne spojine in proantocianidini ter antioksidativni učinek. Kromatografsko smo poskušali določiti še vitamine (A, D in E ). S predobdelavo cvetnega prahu smo pridobili različne strukture in velikosti materiala, kateremu smo s sejalno analizo določili najpogosteje zastopano zrno in izračunali koeficient enakomerne zrnatosti. Ekstrakte smo ovrednotili s kvalitativno in kvantitativno analizo vsebnosti želenih komponent. Rezultati kažejo da na kakovost ekstrakta vplivajo različni dejavniki, kot so izbira topila, postopki obdelave pred ekstrakcijo, čas in temperatura ekstrakcije ter ustrezna ekstrakcijska metoda. Postopek predobdelave bistveno vpliva na izkoristek ekstraktov, saj izzove spremembo v mikrostrukturi cvetnega prahu. Med določevanjem vsebnosti komponent v cvetnem prahu smo opazili vpliv temperature in časa. Za čimboljše vsebnosti antioksidativne aktivnosti, totalnih fenolov, proantocianidinov in izkoristka se je med ekstrakcijami potrebno izogibati visokim temperaturam. Veliko nižje vsebnosti kot z ostalimi ekstrakcijskimi metodami dobimo ravno s Soxhletovo ekstrakcijo v primeru določevanja vsebnosti totalnih fenolov, proantocianidinov in izkoristka. Opazimo da je predobdelava z dušikom pod tlakom in kombinacija tlaka in mletja v večini primerov dala najboljše rezultate.
Keywords: cvetni prah, predobdelava, ekstrakcija, antioksidanti, fenolne spojine, proantocianidini, vitamini
Published in DKUM: 18.09.2023; Views: 351; Downloads: 0
Full text (7,01 MB)

Abstract: Naš namen je določiti reološke lastnosti različno obdelanih pigmentnih vzorcev titanovega dioksida. Ker težimo k čim boljši optimizaciji predelovalnega procesa so nam ti podatki v pomoč pri napovedovanju predelovalnih lastnosti pigmenta. Z delom želimo pridobiti boljše poznavanje vpliva površinske obdelave pigmetnega TiO2 med njegovo predelavo na reološke lastnosti, kar bo podjetju Cinkarna Celje omogočalo izboljšanje predelovalnega procesa. V začetni fazi naloge smo določili reološke lastnosti različnih reprezentativnih tipov pigmentnega titanovega dioksida. Upoštevajoč dobljene podatke začetnih meritev smo izbrali tri teste in delovne pogoje za nadaljnje delo. Izbrali smo test stabilnosti s spreminjanjem pretoka, test stisljivosti in test posedanja s stresanjem. Omenjene teste smo izvedli za vse reprezentativne kot tudi za vse konkurenčne tipe pigmentnega titanovega dioksida. Potek dela smo nadzorovali s kontrolnimi postopki. Več reoloških lastnosti kot smo določili za posamezni pigmentni vzorec titanovega dioksida, lažje je bilo razumevanje njegovega obnašanja v industrijskem procesu in lažje smo napovedali njegove predelovalne lastnosti. Ugotovili smo, da lahko ob natančnem poznavanju reoloških lastnosti napovemo obnašanje preučevanih vzorcev v predelavi. Vendar bi bilo za natančno poznavanje reoloških lastnosti posameznih pigmentov potrebno izvesti več kot tri teste ter tudi mnogo več ponovitev, kot smo jih izvedli v okviru te naloge.
Keywords: pigment, prah, reološke lastnosti, titanov dioksid
Published in DKUM: 04.03.2020; Views: 2453; Downloads: 302
Full text (1,73 MB)

Abstract: V diplomski nalogi bomo govorili o problemu stranskega produkta, ki nastaja v procesu proizvodnje ognjevzdržnega betona. Opisali bomo proces proizvodnje v firmi Togo d.o.o. in primer preplastitve železniškega tunela z ognjevzdržnim betonom, prav tako narejenim iz omenjenega stranskega produkta, kajti na slovenski železniški infrastrukturi tako obnovljenega tunela še nimamo. Nasplošno v industrijskem svetu pri procesih izdelave različnih produktov nastaja veliko stranskega/odpadnega materiala, ki večinoma konča na odpadih ali še slabše - v naravi. V primeru predloga v tej nalogi gre za filtrni prah, katerega delci so manjši od 0,06 mm in nastajajo pri procesu mešanja ognjevzdržnih materialov. Pri tem procesu se ta prah odprašuje preko filtrov. Prah se kopiči v prevelikih količinah, zato je pri tem bilo potrebno ukrepati. S podjetjem Togo d.o.o. smo se dogovorili, da v zvezi z obravnavano problematiko naredimo nekoliko obsežnejšo raziskavo v smislu ponovne uporabe filtriranega materiala. Vzorce prahu smo poslali v ZAG Ljubljana, kjer so naredili kemično analizo. Na osnovi tega smo s skupnimi močmi razvili način, kako ta prah izdelati v ognjevzdržni agregat, katerega bi lahko ponovno uporabili za primarni proizvodni proces in tudi za druge končne produkte.
Keywords: Stranski produkt, investicija, preplastitev tunela z ognjevzdržnim betonom, filtrni prah, ognjevzdržni agregat, končni produkt, kontrola, namera, projektni management, aktivnosti v projektu, cilji, časovne omejitve projekta.
Published in DKUM: 02.11.2015; Views: 1162; Downloads: 105
Full text (3,16 MB)

Abstract: V magistrski nalogi je obravnavana problematika nevtralizacije in recikliranja filtrskega prahu po čiščenju dimnih plinov s klasifikacijsko številko odpadka 10 10 09*. Odpadek je alkalen, vsebuje težke kovine, nekovine in organska onesnaževala, zato ima lastnosti nevarnega odpadka. V okviru magistrske naloge je bila raziskana možnost nevtralizacije filtrskega prahu s CO2. Po obdelavi smo uspešno znižali vrednost pH v mejah vrednosti pH med 6 in 9, kar ne nakazuje na onesnaženost odpadka z močno kislino ali bazo. Prav tako smo znižali vsebnost nevarnih snovi, in sicer As, Cu, Ba, Zn, Cd, Cr, Ni, Pb, Sn, Mn in V, katerih izluževalne vrednosti so pod nivojem predpisanih mejnih vrednosti snovi, ki dovoljujejo odlaganje na odlagališčih za nenevarne odpadke. Samo izluževalne vrednosti Sb, Cd, Mo in Se prekoračujejo predpisane mejne vrednosti snovi, ki dovoljujejo odlaganje na odlagališčih za inertne odpadke. XRD analiza po nevtralizaciji filtrskega prahu s CO2 ni pokazala prisotnosti CaO. Nevtralizacija s CO2 tako predstavlja možno tehnološko rešitev za stabilizacijo odpadnega filtrskega prahu. V okviru magistrske naloge je bila raziskana tudi možnost recikliranja filtrskega prahu s kombinacijo ekstremne plastične deformacije (ECAP) in sintranja. Z izvedbo eksperimentov ekstremne plastične deformacije aluminijastih tulcev, napolnjenih s filtrskim prahom, smo želeli preveriti možnost dovolj velikega kompaktiranja prašnih delcev med ekstremno plastično deformacijo, da bi dobili kompozitni sistem z ustrezno kombinacijo trdnosti in trdote prašnega polnila v aluminijastem tulcu. S tem bi dobili kompozitni sistem z izboljšano sposobnostjo absorpcije energije. Ugotovljeno je bilo, da se filtrski prah po volumnu tulca ni enakomerno kompaktiral in ni prišlo do zadostnega sintranja. Ker so se paralelepipedi deformirali neodvisno eden od drugega, so med njimi nastala večja nepovezana področja – dekohezija. Opaziti je mogoče heterogeno sestavo prahu in nepovezanost. Kombinacija ekstremne plastične deformacije in sintranja ni bila uspešna z vidika recikliranja odpadnega filtrskega prahu za potencialno pridobivanje novih materialov iz filtrskega prahu.
Keywords: nevarni odpadki, filtrski prah, recikliranje, nevtralizacija, stabilizacija, ekstremna plastična deformacija, sintranje, kemijske lastnosti
Published in DKUM: 11.09.2014; Views: 2127; Downloads: 201
Full text (2,33 MB)

Abstract: Družba Kema Puconci, d.o.o. je izvozno naravnano podjetje, ki ima tehnološko najsodobnejšo organizirano proizvodnjo kremenovih peskov in materialov za zaključna dela v gradbeništvu. Z inovativno politiko, nenehnimi vlaganji ter odgovornim občutkom za prave priložnosti so se uspeli dvigniti iz povprečja naše panoge. Tako so danes prepoznavna družba v slovenskem in širšem gospodarskem prostoru s pozitivnimi trendi stalne rasti. Proizvodni program, ki zajema pester nabor izdelkov za celovite rešitve v gradbeništvu, nenehno dopolnjujejo in nadgrajujejo z novimi in inovativnimi izdelki. V okviru tega je podjetje dalo pobudo za razvoj nove podlivne malte, ki bi bila uporabna za podlivanje jeklenih konstrukcij, temeljnih plošč strojev in temeljev ter za zalivanje sider in stikov. V diplomskem delu predstavljamo potek in rezultate raziskav na to tematiko. Izvedli smo več sklopov meritev. Merili smo linearne deformacije vzorcev z metodo po Graaf Kaufmannu. Za to metodo smo izdelali po štiri prizmice za vsak vzorec. Dve smo negovali na zraku, dve v vodi. Poleg tega smo merili še razlez, tlačne in upogibne trdnosti, prostorninsko maso sveže malte, čas vezanja. Določali smo tudi zrak v sveži malti. Razmerje cement — pesek smo določali s pomočjo sejalnih analiz. Za osnovo smo izbrali produkt s trga, ki ga proizvaja eno izmed konkurenčnih podjetij. Raziskave smo najprej opravili na tem produktu in ga poimenovali Podlivna malta — izdelek s trga. Nadaljnje raziskave smo opravili iz dveh vidikov formulacije kalcijevega sulfoaluminata (CSA) in sicer enkrat smo CSA formulirali sami z dodatkom anhidrita in aluminatnega cementa, drugič smo ga dodali v obliki gotovega proizvoda s trga. Pri formulaciji CSA-ja z dodatkom alumatnega cementa in anhidrita smo izdelali pet skupin vzorcev. Vzorce smo poimenovali z oznakami A1, A1-C, A2, A3 in A4. Pri formulaciji CSA-ja z dodatkom proizvoda s trga smo uporabljali dodatek Denka CSA#20. Izdelali smo štiri skupine vzorcev in jih poimenovali D1, D2, D5 in D6. Poleg dodatka Denka CSA#20 smo uporabili še dodatek Denka SC-1 (pospešilo) in Denka D200 (zaviralo). Ugotovili smo, da vzorec A3 in vzorec D1 dosegata najboljše rezultate glede linearnih deformacij in trdnosti, vendar dajeta nekoliko slabše rezultate glede časa vezanja. Vzorec A3 pa ima poleg tega še slab razlez. Predlagamo, da se raziskave nadaljujejo v smeri izboljšanja časa vezanja, pri vzorcu A3 pa še v smeri izboljšanja razleza. Po opravljenih laboratorijskih preiskavah je potrebno izračunati lastni ceni obeh izdelkov, na osnovi katerih se bo podjetje lahko odločilo za proizvodnjo katerega izmed njiju. Omejitve diplomskega dela so bila cenovna razmerja, saj je bilo potrebno zagotoviti maksimalno učinkovitost nove formulacije za doseganje ciljnih lastnosti proizvoda ob čim manjšem možnem povečanju lastne cene proizvoda. Te lastnosti so bile povečanje tlačne trdnosti nad 60 MPa, doseganje volumske ekspanzije sveže malte do +0,4 % in eliminacija linearne deformacije (krčenja) v plastičnem stanju.
Keywords: malta, kalcijev sulfoaluminat, aluminijev prah, anhidrit, etringit
Published in DKUM: 22.09.2010; Views: 4737; Downloads: 349
Full text (4,87 MB)