| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 23
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Vpliv omamljanja živali pred zakolom na izražanje bolečine, merjene z vokalizacijo : magistrsko delo
Sandra Kuhar, 2023, master's thesis

Abstract: Predklavni in klavni postopki živalim povzročajo stres, trpljenje in bolečino, kar živali pogosto izražajo z oglašanjem (vokalizacijo). Negativnih aspektov ne moremo povsem preprečiti, a moramo storiti vse, da jih zmanjšamo na najmanjšo možno raven. Eden izmed obveznih ukrepov za zagotavljanje dobrobiti živali je omamljanje pred zakolom, ki ob ustrezni izvedbi povzroči takojšnjo izgubo zavesti in s tem neobčutljivost na bolečino. Literatura navaja, da lahko omamljanje smatramo kot učinkovito, če se med omamljanjem oglaša 3 % živali ali manj. V raziskavi smo želeli preveriti učinkovitost omamljanja prašičev s plinom CO2 in goveda s penetrirnim klinom v eni izmed slovenskih komercialnih klavnic. Uporabili smo metodo beleženja oglašanja. Za vsako žival smo zabeležili, ali se ob omamljanju oglaša ali ne, nismo pa beležili jakosti in vrste oglašanja. Pri govedu smo dodatno zabeležili še število strelov, potrebnih za uspešno omamljanje. Podatki so bili zbrani v 13 serijah zakola goveda (n=483) in 9 serijah zakola prašičev (n=528). Pri govedu se je v povprečju oglašalo 6 % govedi oziroma od 0 do 15 % po posameznih serijah (v štirih serijah ≤3 %). Pri prašičih se je v povprečju oglašalo 7 % prašičev, v posameznih serijah pa od 5 do 11 %, v nobeni seriji ni bila dosežena meja 3 % ali manj. Pri 25 % govedi je bil za ustrezno omamljanje potreben več kot en strel (tudi do štirje). Ob večkratnih strelih se je povečala tudi frekvenca oglašanja (na 10 % živali). V raziskavi ugotovljena stopnja vokalizacije presega mejo sprejemljivosti največ 3 %, ki je glede na literaturo dosegljiva. V izbrani klavnici bi bilo priporočljivo pregledati stanje, identificirati morebitne probleme (vzdrževanje opreme, usposobljenost delavcev itd.) in jih sanirati.
Keywords: oglašanje, omamljanje, zakol, govedo, prašiči
Published in DKUM: 03.05.2023; Views: 81; Downloads: 6
.pdf Full text (1,94 MB)

2.
Ponovljivost rezultatov ocenjevanja dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov pri prašičih pitancih : magistrsko delo
Doroteja Kovše, 2022, master's thesis

Abstract: Grizenje repov pri prašičih je kazalnik slabega počutja živali in neugodnih razmer v reji. Najpogosteje uporabljen preventivni ukrep je krajšanje repov, ki je sicer učinkovit, a za živali invaziven in ne prispeva k odpravi vzrokov grizenja repov. Alternativna pot za preprečevanje grizenja repov je ocena dejavnikov tveganja. Le-to izvajamo s pomočjo specifičnega protokola, ki vključuje podroben popis razmer v reji in meritve/ocene na živalih. Za ustrezno oceno, reprezentativno za daljše časovno obdobje, je pomembno, kdaj in kako pogosto ocenjevanje dejavnikov tveganja izvajamo. Pri večkratnem ocenjevanju je poleg finančne izvedljivosti in točnosti pomembna tudi natančnost oziroma ponovljivost metode. Slednje je bil cilj naše raziskave. V raziskavo je bilo vključenih pet rej prašičev. Vsaka izmed njih je bila ocenjena dvakrat v razmiku sedem do devet mesecev, pri čemer v vmesnem času na nobeni kmetiji ni bilo večjih sprememb in posegov. Ocenjevanje sta vedno izvedla ista dva ocenjevalca hkrati. Ugotovljeno je bilo, da se v različnih rejah pojavljajo številni dejavniki tveganja v raznolikih medsebojnih kombinacijah. Ocena dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov se znotraj posamezne reje med obiskoma ni bistveno razlikovala (dobra ponovljivost). Nekaj razlik med obiskoma je bilo zabeleženih v zvezi s klimatskimi pogoji v hlevu, talno razpoložljivostjo na žival, čistočo ter dostopnostjo materialov in predmetov za zaposlitev ter prisotnostjo bolezni in poškodb pri prašičih. Za omenjene parametre je znano, da so dovzetnejši za rutinske, manjše spremembe v okolju. Tako so omenjene razlike posledica ocenjevanja v različnih sezonah in obdobjih reje (druge živali, spremembe v starosti in masi). Razlog za manjšo ponovljivost ocenjevanja je lahko tudi nizka pojavnost, kar je zlasti pogosto v primeru bolezni. Pri parametrih z nizko stopnjo ponovljivosti je treba v prihodnje razmisliti o prilagoditvi/spremembi meritev in ocen na način, da bodo manj občutljive na zunanje dejavnike in manjše spremembe v okviru rednih rejskih opravil oziroma o spremembi načina vzorčenja. Priporočljivi sta tudi večkratno izvajanje ocenjevanja in usmerjanje pozornosti na dejavnike tveganja, ki se nenehno pojavljajo.
Keywords: grizenje repov, prašiči, dejavniki tveganja, ocenjevanje, ponovljivost
Published in DKUM: 08.12.2022; Views: 217; Downloads: 22
.pdf Full text (2,32 MB)

3.
Ocena investicije v lasten obrat za zakol prašičev : magistrsko delo
Urban Gajšt, 2022, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je, da na podlagi pridobljenih podatkov in ocenjenih izračunov z metodo kalkulacije skupnih stroškov in, v nadaljevanju, Cost Benefit analize (CBA) finančno ocenimo smiselnost investicije v lasten klavni obrat. Klavnica bo namenjena lastni uporabi. V analizi je predvidenih 6 različnih scenarijev proizvodnje. Koeficienti ekonomičnosti investicije v lasten klavni obrat se gibajo med 1,25 in 1,54. Ekonomski kazalniki kažejo dobro podlago za nadaljnjo oceno investicije s finančnega vidika. Najboljši rezultati so se pokazali v četrtem scenariju, kjer smo predvidevali zakol dveh pitancev na klavni dan. Ob upoštevani 5,00 % obrestni meri in upoštevanju potencialne dobe povratka investicije 7 let znaša vrednost NSV 7.354,94. Ob omenjeni dobi povratka investicije doseže vrednost ISD 7,35 %, koeficient ekonomičnosti pa 1,54. V šestem scenariju se je upoštevala nižja prodajna cena klavnih polovic, in sicer 3,5 €/kg. Ugotovili smo, da tudi ta cena prenese investicijo in zagotavlja povratek investicije v obdobju 10 let, kar nakazuje na finančno smiselnost investiranja. Koeficient ekonomičnosti v tem primeru znaša 1,25, NSV vrednost 1.408,2 in ISD ob dobi povratka 10 let 5,35 %.
Keywords: investicija, prašiči, klavnica, ekonomika
Published in DKUM: 06.12.2022; Views: 285; Downloads: 42
.pdf Full text (1,75 MB)

4.
Finančna analiza investicije gradnje hleva - študija primera na lastni kmetiji : diplomsko delo
Timotej Meolic, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo izvedli finančno analizo investicije na kmetiji Meolic. Za analizo je bila uporabljena metoda kalkulacij skupnih stroškov, kjer so se ocenili pomembnejši ekonomski parametri reje. Sledila je uporaba primerjalne analize skupnih prihodkov in stroškov (Cost Benefit analiza-CBA), kjer so se ocenili pomembnejši finančni parametri (neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti in doba povratka investicije). Predvideva se investicija v dozidavo hleva za vzrejo prašičev pitancev kapacitete 260 prašičev ter vzrejališče za vzrejo tekačev kapacitete 128 pujskov. V investicijo so vključeni še notranja oprema, gnojna jama, cisterna, viličar ter ureditev dvorišča. Objekt bo dozidava k obstoječemu objektu. Skupna vrednost naložbe znaša 551.635 €. Za izvedbo investicije se pričakuje 45 % nepovratnih sredstev. Investicija je upravičena že v drugem letu. Koeficient ekonomičnosti je ocenjen na vrednost 1,46.
Keywords: Finančna analiza, prašiči, NSV, ISD, doba povratka investicije
Published in DKUM: 10.11.2022; Views: 183; Downloads: 41
.pdf Full text (4,56 MB)

5.
Lipid metabolism, deposition and composition in different metabolic types of pigs : Ph. D. thesis
Klavdija Poklukar, 2022, doctoral dissertation

Abstract: Fat deposition contributes importantly to various aspects of pig production such as meat and fat quality. It is influenced by various factors, including genetics (i.e. different breeds) and non-genetic factors (e.g. sex). This study aimed to identify mechanisms underlying these differences. The general objective of the present research was to determine how genetic variants and gene expression networks influence lipid-related traits in different metabolic types of pigs (i.e. among local breeds, between local breeds versus modern pig crossbreed and between entire males versus immunocastrated versus surgically castrated pigs). In the first part of the research, 20 European local pig breeds were phenotypically distributed according to stature, growth performance and fatness traits. Principal component analysis of phenotypic data distinguished between larger and leaner breeds with better growth potential from breeds that were smaller, fatter, and had low growth efficiency. The phenotypic data and genetic variants were used for a genome scan for selection signatures associated with phenotype. Several candidate genes were identified that may have adapted to specific phenotypic traits, such as the ANXA4 and ANTXR1 genes for stature, the TLL1 and KCTD16 genes for growth performance, and the DNMT3A and POMC genes for fatness. Several discovered genes in the genotype-phenotype selection scan were further tested for differential gene expression in adipose tissue between the local Krškopolje and the modern crossbreed. However, no significant differences in expression were found between the studied groups. Additionally, the expression of genes involved in lipid metabolism was further investigated in the same groups to discover possible underlying mechanisms for fatty phenotype in Krškopolje pigs. Genes involved in adipogenesis (i.e. PPARγ) and lipogenesis (i.e. FASN, ACACA) were upregulated in Krškopolje compared to modern crossbreed. These results were further supported by a higher quantity of adipose tissue depots together with a higher desaturation capacity in Krškopolje pigs than in modern crossbreed. However, lipogenic enzyme activities of subcutaneous adipose tissue were lower in Krškopolje than in modern pigs. In the second part of the research, male sex categories were compared at different levels. RNA-sequencing analysis revealed 83 differentially expressed genes between entire males and immunocastrated pigs, 15 between immunocastrated and surgically castrated pigs and 48 between entire males and surgically castrated pigs. Upregulated genes in entire males compared to immunocastrated and surgically castrated pigs were related to extracellular matrix dynamics and adipogenesis, whereas downregulated genes were involved in carbohydrate and lipid metabolism. A candidate gene expression approach using quantitative PCR demonstrated that genes involved in lipogenesis (i.e. FASN, ME1, ACACA) were downregulated in entire males compared to immunocastrated pigs. The obtained transcriptomic results were further associated with the phenotype. It was shown that entire males were the leanest compared to castrated pigs, exhibiting the smallest adipocytes and lobulus surface area in the backfat. In addition, activities of lipogenic enzymes in backfat were similar to surgically castrated pigs, while the immunocastrated pigs had increased activity compared to entire males and surgically castrated pigs. The higher activity of lipogenic enzymes in the backfat of immunocastrated pigs was not consistent with the fatty acid composition, as immunocastrates were still similar to entire males (lower saturated and higher polyunsaturated fatty acid content compared to surgically castrated pigs). To conclude, the present study discovered genetic variants and differentially expressed genes responsible for distinct lipid metabolism in different metabolic types of pigs.
Keywords: prašič, maščobno tkivo, lipidni metabolizem, lokalne pasme, moderni križanci, nekastrirani prašiči, imunokastrirani prašiči, kirurško kastrirani prašiči, selekcijski podpisi povezani s fenotipom, izražanje genov
Published in DKUM: 05.10.2022; Views: 221; Downloads: 6
.pdf Full text (4,96 MB)

6.
Vpliv imunokastracije na razvoj in funkcijo testikularnega tkiva pri prašičih : diplomsko delo
Ines Vrabl, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Imunokastracija je ena od alternativ kirurški kastraciji, pri kateri s cepljenjem proti gonadotropin sproščujočemu hormonu prekinemo delovanje osi hipotalamus-hipofiza-moda. Z imunokastracijo tako povzročimo disfunkcijo mod, ki se manifestira v morfoloških in histoloških spremembah na modih. Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, kako se moda imunokastratov razlikujejo od mod merjascev na morfološki in histološki ravni. V raziskavo je bilo vključenih šest merjascev in šest imunokastratov. Na klavni liniji smo pridobili podatke o masi klavnih trupov, teži in barvi mod. V vzorcih podkožne maščobe smo določili vsebnost substanc vonja po merjascu. Na tkivnih rezinah parenhima mod smo naredili 50–100 meritev semenskih tubulov na žival. Rezultati so pokazali zmanjšanje vrednosti androstenona (za 28-krat; p = 0,008) in manjšo maso mod (za 2,3-krat; p < 0,0001) pri imunokastratih. Moda imunokastratov so bila svetlejša (p < 0,0001) ter manj rdeča (p = 0,004). Na histološkem nivoju imajo moda imunokastratov v primerjavi z merjasci manjšo površino (za 1,5-krat; p = 0,004) in premer semenskih tubulov (za 1,2-krat; p = 0,004), manjšo višino germinativnega epitelija (za 1,3-krat; p = 0,018), površino in premer lumna semenskih tubulov (za 1,5 in 1,2-krat; p = 0,028 in 0,019) ter površino germinativnega epitelija (za 1,5-krat; p = 0,005). Rezultati raziskave so pokazali, da se moda imunokastratov bistveno razlikujejo od mod merjascev na morfološki (manjša masa, spremenjena barva in steroidogeneza) in histološki ravni (spremenjena struktura semenskega epitelija). Po imunokastraciji se bistveno zmanjša višina semenskega epitelija, zoži se lumen in zmanjša se površina semenskih tubulov.
Keywords: prašiči, imunokastracija, androstenon, skatol, moda, histološke analize
Published in DKUM: 04.05.2022; Views: 613; Downloads: 38
.pdf Full text (1,29 MB)

7.
Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali
2022

Abstract: V publikaciji so predstavljeni viri in potrebe po beljakovinskih krmilih za rejne živali v svetu, Evropi in v Sloveniji. Predstavljene so posebnosti prebave beljakovin in omejitve za uporabo različnih beljakovinskih krmil v obrokih, sestava beljakovinskih krmil ter njihova energijska in beljakovinska vrednost za neprežvekovalce in prežvekovalce. Poudarek je na zrnatih stročnicah in oljnicah ter krmilih iz njih. V nadaljevanju so predstavljeni primeri popolnih krmnih mešanic za perutnino in prašiče, ki lahko vključujejo zrnate stročnice pridelane na kmetijskem gospodarstvu. Posebno poglavje je namenjeno možnosti vključevanja toplotno obdelane in neobdelane polnomastne soje in sojinih pogač v obroke za krave molznice in goveje pitance. Opisani so tudi postopki in učinki toplotne obdelave soje, sojinih pogač in tropin. Publikacijo zaključujemo z opisom slovenskih dobrih praks uporabe doma pridelanih zrnatih stročnic in njihovih proizvodov kot beljakovinskega krmila.
Keywords: zrnate stročnice, prehrana živali, govedo, prašiči, perutnina, polnomastna soja, toplotna obdelava
Published in DKUM: 31.03.2022; Views: 510; Downloads: 55
.pdf Full text (11,04 MB)
This document has many files! More...

8.
Vpliv dodatka lucerne v krmo prašičev na rastnost, klavno kakovost in kakovost mesa : diplomsko delo
Robi Jug, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv dodatka lucerne (Medicago sativa) kot »prilast« na rastnost, klavno kakovost in kakovost mesa prašičev pitancev. V poskus je bilo vključenih 30 prašičev, ki so bili razdeljeni na kontrolno in testno skupino. Obe skupini sta vseskozi imeli enak krmni obrok, le da je testna skupina v drugi polovici pitanja kot dnevni dodatek dobivala še svežo lucerno. V času poskusa smo beležili porabo krme. Prašiče smo tehtali ob rojstvu in nato še 4- do 5-krat, nazadnje dan pred zakolom. Po zakolu smo izmerili lastnosti klavne kakovosti (maso toplih polovic, debelino mišice in slanine, odstotek mesa v trupu) ter odvzeli vzorce za meritve kakovosti mesa (pH, barva, izceja, trdota, kemijska sestava mesa in maščobnokislinska sestava podkožnega maščobnega tkiva). Rezultati so pokazali, da dodatek lucerne nima vpliva na rastnost, klavno kakovost, večino lastnosti kakovosti mesa in maščobnokislinsko sestavo slanine. Vpliv smo ugotovili le pri barvnem parametru a* (p < 0,05, nižja vrednost) ter tendenco pri izceji vode (p < 0,10, nižja vrednost). Dobljeni rezultati so verjetno posledica majhnih količin zaužite lucerne, saj je bila pokladana kot dodatek k popolnemu krmnemu obroku. Ker lucerna v preučevani količini ni imela negativnega učinka na nobeno izmed preučevanih lastnosti, je primerna za uporabo kot zaposlitveni material za izboljševanje dobrega počutja prašičev.
Keywords: prašiči, lucerna, rastnost, klavna kakovost, kakovost mesa
Published in DKUM: 11.10.2021; Views: 743; Downloads: 55
.pdf Full text (1,23 MB)

9.
Biološka aktivnost hidrolizabilnih taninov v epitelijskem celičnem modelu tankega črevesja in pri brojlerskih piščancih
Maksimiljan Brus, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Vključevanje hidrolizirajočih taninov iz kostanja (Castanea satiava Mill.) kot dodatek v vodi za pitje ali v krmi lahko predstavlja alternativo uporabi nutritivnih antibiotikov. Uporaba živalskega celičnega modela predstavlja primerno orodje za določitev optimalnih koncentracij fitogenih snovi, ki se v prehrani živali lahko pojavljajo v vodotopni ali prašnati obliki. Absorpcija glukoze in transport skozi celice epitelija črevesja sta regulirana z glukoznimi prenašalci, ki pomembno vplivajo na razpoložljivo koncentracijo glukoze in posledično na oskrbljenost organizma z glukozo, na katero lahko imajo tanini pomemben učinek. Za ta namen smo v prvi fazi raziskave razvili in karakerizirali piščančji epitelijski celični model. Zatem smo na njem analizirali učinkovitost vodotopne oblike ekstrakta v različnih koncentracijah (0,025 %, 0,05 %, 0,1 %, in 0,2 %) in določili citotoksičnost, celično proliferacijo, presnovno aktivnost, nastajanje reaktivnih kisikovih snovi, znotrajcelični antioksidativni potencial, genotoksičnost in vpliv na celični cikel. V drugi fazi smo na že razvitem celičnem modelu prašiča (CLAB in PSI) testirali učinkovitost prašnatih oblik kostanjevega ekstrakta na gensko izraženost glukoznih prenašalcev (SGLT1 in GLUT2) in glukoznih prenašalcev tipa 4 (GLUT4) kot tudi biodostopnost glukoze in biodostopnost hidrolizabilnih taninov. V tretji fazi poskusa smo na piščancih v laboratorijskih pogojih z analizo proizvodnih parametrov preverili učinkovitost optimalnih koncentracij HT, ugotovljenih na piščančjem epitelijskem modelu in vivo. Koncentracije, uporabljene v testiranju, so pokazale značilno (P < 0,05) večji proliferativni učinek na CSIEC kot kontrolni medij (največja proliferacija pri 0,1 % VOTE, določeno z meritvami optične gostote). 0,2 % koncentracija VOTE je bila citotoksična, kar je povzročilo značilno večjo (P < 0,05) produkcijo dušikovega oksida in vodikovega peroksida, vendar brez kratkotrajne genotoksičnosti. Čeprav je povečana koncentracija VOTE povzročila upad presnovne aktivnosti celic (najnižja pri 0,1 % VOTE), je presnovna aktivnost ostala višja kot v kontrolnih pogojih. Antioksidativni potencial je bil 75 % boljši in značilno višji (P < 0,05) v izpostavljenih celicah z 0,1 % VOTE v primerjavi s kontrolo. Dodajanje ekstraktov, bogatih s HT, je značilno (P < 0,05) vplivalo na izražanje hišnih genov v celicah CLAB. Ugotovili smo, da dodajanje ekstraktov, bogatih s HT (Farmatan in Contan), v visokih koncentracijah (37 µg/mL) značilno (P < 0,05) vpliva na manjše izražanje hišnih genov RNK polimeraze II (POLR2A) v celicah CLAB. Poleg tega so pri koncentraciji 4 µg/mL različni HT ekstrakti povečali izraženost SGLT1. Koncentracija dodatka 4 µg/mL HT ekstrakta Tanex je značilno (P < 0,05) povečala izražanje GLUT2. Različni HT ekstrakti v koncentracijah 1 ali 4 µg/mL vplivajo na izražanje GLUT4. Analize biološke razpoložljivosti HT kažejo na značilno (P < 0,05) translokacijo galne kisline skozi 3D celični model v prvi uri po izpostavljenosti celic VOTE. Naši rezultati kažejo, da v vodi topni kostanjevi tanini ugodno vplivajo na črevesni epitelij, saj: i) spodbujajo proliferacijo enterocitov; ii) povečajo antioksidativni potencial; iii) nimajo genotoksičnega učinka; in iv) ne vplivajo na celično presnovo. Dejstvo, da različni HT ekstrakti v koncentracijah 1 ali 4 µg/mL značilno (P < 0,05) povečajo izraženost SGLT1, GLUT2 in GLUT4 in imajo zato verjetno koristne prehranske učinke s povečanjem koncentracije glukoze v krvi v živali. Naši rezultati potrjujejo učinkovitost VOTE kot obetavnega kandidata za prehranski dodatek v komercialni proizvodnji.
Keywords: bioaktivnost, hidrolizabilni tanini, epitelij tankega črevesja, piščanci, prašiči
Published in DKUM: 10.06.2020; Views: 1262; Downloads: 123
.pdf Full text (2,83 MB)

10.
Določanje kakovosti maščob v prašičjem mesu in slanini z bližnjo infrardečo spektroskopijo
Valerija Jurkovič, 2019, master's thesis

Abstract: Preučevali smo točnost napovedovanja maščobnokislinske sestave maščobnega ter mišičnega tkiva z bližnjo infrardečo (NIR) spektroskopijo. Modele za napovedovanje smo razvili na osnovi spektrov vzorcev maščobnega in mišičnega tkiva ter referenčnih vrednosti kemijske analize za posamezne maščobne kisline (MK) in skupine MK (nasičene ̶ NMK, enkrat nenasičene ̶̶ ENMK, večkrat nasičene ̶ VNMK, n-3 in n-6 VNMK). Za napovedovanje smo uporabili laboratorijski NIR-spektrometer (model NIR System 6500) ter območje valovnih dolžin od 400 do 2500 nm. Vzorce maščobnega tkiva smo posneli v intaktni, vzorce mišic pa v homogenizirani obliki. Kakovost umeritvenih enačb smo ovrednotili s pomočjo parametrov standardna napaka kalibracije (seC), standardna napaka navzkrižne validacije (seCV), determinacijski koeficient kalibracije (R2C) in navzkrižne validacije (R2CV) ter parametrom RPD (razmerje med standardnim odklonom referenčnih vrednosti in seCV). Za zanesljive napovedi mora RPD presegati 3,0, vrednosti RPD med 2,0 in 3,0 pa kažejo na uporabnost enačb za grobo spremljanje. Rezultati kažejo precej uspešno napovedovanje skupin MK v podkožnem maščobnem tkivu z NIR-spektroskopijo. Najboljši rezultat smo dobili pri VNMK, kjer sta R2CV in RPD znašala 0,92 in 3,7, ter pri n-6 VNMK, kjer smo dosegli R2CV 0,92 in RPD 3,6. Za NMK sta R2CV in RPD znašala 0,76 in 2,0, pri ENMK 0,88 in 2,9 ter pri n-3 VNMK 0,66 in 1,7. Pri posameznih MK smo najboljše rezultate dobili pri vsoti C18:1 (R2CV = 0,85, RPD = 2,6), vendar je bil RPD pri večini MK pod 2,0. Pri skupinah MK so, z izjemo razmerja VNMK n-6/n-3, dobljene kalibracije uporabne za (grobo) spremljanje. Maščobnokislinske sestave mišičnega tkiva nismo uspeli zadovoljivo napovedati.
Keywords: NIR-spektroskopija, maščobnokislinska sestava, meso, slanina, prašiči
Published in DKUM: 06.09.2019; Views: 1496; Downloads: 100
.pdf Full text (887,09 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica