1. Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021. Priložnosti pri oblikovanju kulinaričnih dogodkov: zasnova dogodka na temo avtohtonega krškopoljskega prašiča : zasnova dogodka na temo avtohtonega krškopoljskega prašičaMiša Podberšič, 2024, undergraduate thesis Abstract: Slovenija je kot nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021 doprinesla k večjemu razvoju gastronomije v Sloveniji. Sem spadajo tudi kulinarični dogodki, ki jih je veliko. Slovenske regije organizirajo dogodke in festivale na temo lokalnih jedi. Opazili smo, da je v Posavju avtohtoni krškopoljski prašič potencial za razvoj lokalnega in slovenskega turizma. Ni pomemben samo za razvoj turizma, ampak tudi za informiranje ljudi o avtohtoni slovenski pasmi ter promociji Društva rejcev krškopoljskega prašiča, njegovih članov in gostinskih ponudnikov ter ponudnikov produktov iz krškopoljskega prašiča. Eden izmed namenov Evropske gastronomske regije je prav tako informirati lokalno skupnost o zavedanju lastne tradicije. V ta namen smo s pomočjo anketnih odgovorov potencialnih obiskovalcev in potencialnih sodelujočih izdelali načrt za kulinarični dogodek Okusi krškopoljca. Ugotovili smo, da si ljudje želijo tovrstnega dogodka, prav tako želijo rejci krškopoljskega prašiča, gostinski ponudniki jedi iz krškopoljskega prašiča ter strokovnjaki, sooblikovati dogodek s svojimi idejami, znanji in veščinami. Z dogodkom želimo obiskovalce spoznati s krškopoljskim prašičem, in sicer ne samo s kulinariko, ampak želimo predstaviti tudi njegove značilnosti ter pomen avtohtonosti.
Keywords: Evropska gastronomska regija, gastronomija, kulinarični dogodki, krškopoljski prašič, načrtovanje dogodka
Published in DKUM: 12.07.2024; Views: 104; Downloads: 5
 Full text (2,66 MB) |
2. Popis in analiza dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov pri prašičih pitancih : magistrsko deloTanja Voga, 2022, master's thesis Abstract: Grizenje repov je resen problem v sodobni prašičereji, ki nastane kot posledica neustreznih rejskih razmer. Glavni preventivni ukrep je krajšanje repov, ki je sicer precej učinkovito, a za živali invazivno in ne prispeva k odpravi vzrokov grizenja repa. Alternativna pot je ocena dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov in posledično ukrepanje. Cilj raziskave je bil ugotoviti obseg grizenja repov v proučevanih rejah (n = 16) ter v vsaki reji oceniti dejavnike tveganja s pomočjo podrobnega vprašalnika, ki omogoča natančen popis razmer v reji. Skupno smo v raziskavi ocenili 54 boksov in 916 prašičev pitancev. Vsi rejci, z izjemo enega, redijo prašiče s skrajšanimi repi. Vsi rejci imajo kljub krajšanju repov izkušnje s pojavom grizenja repov. Le-ta se v rejah pojavlja v manjšem obsegu; zabeležili smo 12 % boksov, v katerih so bili prašiči izločeni in 4 % boksov, v katerih so bili prašiči zdravljeni zaradi poškodb repov. Raziskava je pokazala, da se v slovenskih rejah pojavljajo številni dejavniki tveganja, še zlasti naslednji: pomanjkljiv nadzor nad klimatskimi razmerami v hlevu (odsotnost merilnih aparatur v 75 %), neustrezna velikost (zlasti proti koncu pitanja, 13 %) in struktura boksa (razporeditev elementov v boksu, 83 %), odsotnost nastila/slame (74 %), uporaba neoptimalnih predmetov za zaposlitev, premalo krmilnih mest (74 %) in napajalnih mest (27 %), neustrezen pretok vode (85 %), neustrezna meljava krme (v 85 %), pomanjkljiv nadzor nad sestavo krme (odsotnost analiz krmnih sestavin, v 54 %). V vseh rejah se pojavlja več različnih dejavnikov hkrati. Za vsako rejo je značilna drugačna kombinacija dejavnikov tveganja. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da so izboljšave v rejah možne, v kolikor se reševanja problematike lotimo individualno. Če bi se rejci zavedali pomanjkljivosti, bi bilo možno marsikatero izmed težav odpraviti brez posebnih naporov in večjih finančnih vložkov.
Keywords: prašič, dobro počutje živali, grizenje repov, ocenjevanje, protokol
Published in DKUM: 06.10.2022; Views: 654; Downloads: 42
Full text (2,16 MB) |
3. Lipid metabolism, deposition and composition in different metabolic types of pigs : Ph. D. thesisKlavdija Poklukar Žnidaršič, 2022, doctoral dissertation Abstract: Fat deposition contributes importantly to various aspects of pig production such as meat and fat quality. It is influenced by various factors, including genetics (i.e. different breeds) and non-genetic factors (e.g. sex). This study aimed to identify mechanisms underlying these differences. The general objective of the present research was to determine how genetic variants and gene expression networks influence lipid-related traits in different metabolic types of pigs (i.e. among local breeds, between local breeds versus modern pig crossbreed and between entire males versus immunocastrated versus surgically castrated pigs). In the first part of the research, 20 European local pig breeds were phenotypically distributed according to stature, growth performance and fatness traits. Principal component analysis of phenotypic data distinguished between larger and leaner breeds with better growth potential from breeds that were smaller, fatter, and had low growth efficiency. The phenotypic data and genetic variants were used for a genome scan for selection signatures associated with phenotype. Several candidate genes were identified that may have adapted to specific phenotypic traits, such as the ANXA4 and ANTXR1 genes for stature, the TLL1 and KCTD16 genes for growth performance, and the DNMT3A and POMC genes for fatness. Several discovered genes in the genotype-phenotype selection scan were further tested for differential gene expression in adipose tissue between the local Krškopolje and the modern crossbreed. However, no significant differences in expression were found between the studied groups. Additionally, the expression of genes involved in lipid metabolism was further investigated in the same groups to discover possible underlying mechanisms for fatty phenotype in Krškopolje pigs. Genes involved in adipogenesis (i.e. PPARγ) and lipogenesis (i.e. FASN, ACACA) were upregulated in Krškopolje compared to modern crossbreed. These results were further supported by a higher quantity of adipose tissue depots together with a higher desaturation capacity in Krškopolje pigs than in modern crossbreed. However, lipogenic enzyme activities of subcutaneous adipose tissue were lower in Krškopolje than in modern pigs. In the second part of the research, male sex categories were compared at different levels. RNA-sequencing analysis revealed 83 differentially expressed genes between entire males and immunocastrated pigs, 15 between immunocastrated and surgically castrated pigs and 48 between entire males and surgically castrated pigs. Upregulated genes in entire males compared to immunocastrated and surgically castrated pigs were related to extracellular matrix dynamics and adipogenesis, whereas downregulated genes were involved in carbohydrate and lipid metabolism. A candidate gene expression approach using quantitative PCR demonstrated that genes involved in lipogenesis (i.e. FASN, ME1, ACACA) were downregulated in entire males compared to immunocastrated pigs. The obtained transcriptomic results were further associated with the phenotype. It was shown that entire males were the leanest compared to castrated pigs, exhibiting the smallest adipocytes and lobulus surface area in the backfat. In addition, activities of lipogenic enzymes in backfat were similar to surgically castrated pigs, while the immunocastrated pigs had increased activity compared to entire males and surgically castrated pigs. The higher activity of lipogenic enzymes in the backfat of immunocastrated pigs was not consistent with the fatty acid composition, as immunocastrates were still similar to entire males (lower saturated and higher polyunsaturated fatty acid content compared to surgically castrated pigs). To conclude, the present study discovered genetic variants and differentially expressed genes responsible for distinct lipid metabolism in different metabolic types of pigs.
Keywords: prašič, maščobno tkivo, lipidni metabolizem, lokalne pasme, moderni križanci, nekastrirani prašiči, imunokastrirani prašiči, kirurško kastrirani prašiči, selekcijski podpisi povezani s fenotipom, izražanje genov
Published in DKUM: 05.10.2022; Views: 675; Downloads: 6
Full text (4,96 MB) |
4. Problematika grizenja repov pri prašičih - vidik rejcaNadja Jager, 2021, undergraduate thesis Abstract: Cilj diplomske naloge je bil ovrednotiti pojavnost in resnost grizenja repov v rejah prašičev v Sloveniji, pridobiti mnenje in izkušnje rejcev o pomembnosti različnih dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov ter ovrednotiti učinkovitost različnih obogatitvenih materialov pri preprečevanju grizenja repov. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 23 rejcev. V slovenskih rejah se z grizenjem repov srečuje približno tri četrtine prašičerejcev. Grizenje repov se večinoma pojavlja v manjšem obsegu (1-5%), v 10% rej pa poročajo o 50-90% poškodovanosti repov. Rejci grizenje repov na splošno smatrajo za manj resen problem. Z namenom preprečevanja tega pojava izvajajo različne preventivne aktivnosti, kot je na primer prilagajanje krme, klime in gostote naselitve ter dodajanje obogatitvenih materialov. Slednje uporablja kar 90% rejcev, najpogosteje verige in žoge. Rejci so večini potencialih dejavnikov tveganja pripisali visoko pomembnost. Kot najpomembnejše so sicer ocenili dejavnike, povezane s kakovostjo zraka, zdravjem živali in genetsko zasnovo, le nekoliko manj pomembne pa dejavnike, povezane s krmljenjem, lastnostmi boksa in obogatitvijo. Med različnimi materiali/predmeti za obogatitev so rejci kot najbolj učinkovite pri preprečevanju grizenja repov ocenili slamo in seno, a teh materialov v svojih rejah večinoma ne uporabljajo. Raziskava je pokazala, da se rejci zavedajo pomena zagotavljanja ustreznega rejskega okolja pri preprečevanju grizenja repov pri prašičih.
Keywords: prašič, grizenje repov, ukrepi za preprečevanje, zaposlitveni predmeti/material
Published in DKUM: 02.09.2021; Views: 1176; Downloads: 71
Full text (1,00 MB) |
5. Vpliv mutacije gena ryr1 na lastnosti pršuta pri krškopoljskih prašičihKatarina Horvat, 2020, master's thesis Abstract: V raziskavi smo preučevali vpliv mutacije gena RYR1 na lastnosti kakovosti pršuta. V raziskavo smo vključili stegna 37 kastratov pasme krškopoljski prašič, od tega je bilo 46 % prašičev heterozigotnih nosilcev mutacije (N/n), preostali pa so bili mutacije prosti (N/N). Pred začetkom predelave smo krojena stegna stehtali, izmerili vrednost pH ter parametre barve (L*, a* in b* v mišicah gluteus medius in gluteus profundus). Spremljali smo izgube teže med predelavo, na končnem izdelku pa smo prav tako izmerili barvne parametre (L*, a* in b* v mišicah semimembranosus – SM, biceps femoris – BF in semitendinosus – ST), določili kemijsko sestavo ter reološke lastnosti s pomočjo testov TPA in SR v mišicah BF in SM. Pri genotipu N/n smo ugotovili nekoliko višje izgube med predelavo v primerjavi z genotipom N/N, vendar so bile razlike statistično značilne (P < 0,05) le v fazi soljenja (1,3 odstotne točke). Pri končnem izdelku je bila vsebnost beljakovin višja (P < 0,05) pri genotipu N/n v mišici BF.. Razlike smo opazili tudi pri vsebnosti intramuskularne maščobe, ki je pri nosilcih mutacije nižja (P < 0,05) v mišici BF. Pri vsebnosti vlage, soli, nebeljakovinskega dušika, indeksu proteolize in aktivnosti vode ni bilo statistično značilnih razlik. Pri reoloških značilnostih smo opazili nižji (P < 0,05) relaksacijski indeks in tendenco (P < 0,10) po manjši adhezivnosti, oboje v mišici BF pri genotipu N/n v primerjavi z N/N. Rezultati raziskave so sicer pokazali nekatere razlike v kakovosti in sestavi pršuta med preučevanima genotipoma prašičev, vendar pa so ugotovljene razlike relativno majhne.
Keywords: mutacija gena RYR1, pršut, krškopoljski prašič
Published in DKUM: 20.10.2020; Views: 1349; Downloads: 76
Full text (517,46 KB) |
6. Primerjava mer velikosti gnezda, izgub med laktacijo in spolne strukture v gnezdu med haremskim in načrtnim pripustom pri krškopoljskem prašičuUrban Gajšt, 2020, undergraduate thesis Abstract: V prašičereji se rejci pretežno poslužujejo dveh načinov oplojevanja svinj. Najpogosteje se odločajo za osemenjevanje, drugi način pa je naravni pripust, kakršen je haremski pripust, ali načrtno parjenje. Medtem ko so primerjalne študije mere reprodukcije med osemenjevanjem in naravnim pripustom relativno dobro zastopane, pa primerjalnih podatkov med različnimi načini naravnega pripusta pravzaprav ni. Cilj te študije je bil primerjati mere reprodukcije/gnezda med haremskim in načrtnim pripustom. V raziskavo je bilo vključenih 21 plemenskih svinj, pri katerih je bilo opravljenih 145 pripustov. Izmed 145 obravnavanih pripustov je bilo 78 načrtnih in 67 pripustov haremskega tipa. Z raziskavo smo ugotovili, da način pripusta ne vpliva na število rojenih pujskov, izgube med laktacijo in spolno razmerje pujskov (p ≥ 0.05). Statistično značilne razlike (p ≤ 0.05) so se pojavile samo v parametru mrtvorojeni pujski v povezavi z načinom pripusta in zaporedno prasitvijo, pri čemer je več mrtvorojenih pujskov v prvih prasitvah (1.-3. zaporedna prasitev) pri haremskem pripustu, medtem ko pri načrtnem pripustu mrtvorojeni pujski naraščajo v kasnejših prasitvah (7.-11. zaporedna prasitev). Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da ob primerni izvedbi med obravnavanima tipoma naravnega pripusta ni razlik v uspehu reprodukcije. Kljub temu pa je pri izbiri načina naravnega pripusta potrebno upoštevati zaporedno prasitev svinj.
Keywords: haremski pripust, načrtno parjenje, mere reprodukcije, krškopoljski prašič
Published in DKUM: 22.09.2020; Views: 1113; Downloads: 70
Full text (598,50 KB) |
7. Vpliv lokacije napajalnikov na obnašanje pitancev na uriniranje, blatenje in ležanje v poletnem obdobjuTadeja Leskovar, 2020, undergraduate thesis Abstract: Cilj študije je bilo raziskati vpliv lokacije napajalnika (znotraj boksa (NOT, n=2), v izpustu boksa (ZUN, n=2), in kombinacije (KOMBO, znotraj (n=1) in izpustu (n=1)) na ležanje in izločanje pri prašičih v zadnji fazi pitanja (visoka gostota naselitve) v poletnem obdobju. Bokse smo razdelili v 5 območij, v notranje (6) in v 4 zunanja namenjena za izločanje (7, 8, 9, 10). Kot prvo smo želeli ugotoviti, ali bo skupina ZUN manj izločala na notranjih tleh kot skupina NOT in KOMBO, in drugo, ali bo skupina ZUN v zunanjem območju več izločala, in ležala v posredni bližini napajalnika (območja 8, 9, 10) kot skupina NOT in KOMBO. Poleg tega smo kvantificirali spremembe v zgoraj omenjenih obnašanjih čez dan. V ZUN skupini so v območju 6 statistično manj urinirali (P = 0,002) in blatili (P = 0,016) v primerjavi s skupino NOT in KOMBO. Skupina ZUN je opravila statistično značilno več uriniranj v območjih 9 (P < 0,001) in 10 (P < 0,001). Blatenje je bilo pogosteje opravljeno v območju 10 (P = 0,006) v skupini ZUN v primerjavi s skupino NOT. V skupini ZUN je bilo statistično značilno več ležanj v območju 7 (P = 0,009), 8 (P = 0,049) in 10 (P = 0,002) v primerjavi s skupino NOT in KOMBO. Zaključimo lahko, da pri višjih temperaturah in višji gostoti naselitve, bo skupina ZUN manj izločala na notranjih tleh in bo predvsem opravila več izločanj v zunanjem območju 9, 10, medtem kot ležanje v območje 7, 8, 10.
Keywords: prašič, napajalniki, uriniranje, blatenje, ležanje
Published in DKUM: 23.06.2020; Views: 1116; Downloads: 97
Full text (490,26 KB) |
8. Sesno obnašanje pujskov v individualnih in skupinskih prasitvenih boksihAlja Mesarič, 2017, bachelor thesis/paper Abstract: Cilj raziskave je bil ugotoviti lastnosti sesnega obnašanja v skupinskih prasitvenih boksih in ugotovitve primerjati s konvencionalnimi, t.j. individualnimi prasitvenimi boksi. V raziskavo je bilo vključenih 129 pujskov iz 10 različnih gnezd. Opazovanje je bilo razdeljeno na dve ponovitvi. Tekom laktacije smo pujske označili in opazovali njihov položaj na vimenu svinje. Proučevali smo stabilnost sesnega reda, prirast pujskov, pojav navzkrižnega sesanja ter stopnjo smrtnosti. V raziskavi smo ugotovili, da se je sesni red v skupinskih boksih in pri pujskih, ki so sesali navzkrižno, vzpostavil po prvem tednu starosti, ko je verjetnost sesanja na istem sesku znašala 50-60 %, medtem ko je bil sesni red v individualnih boksih vzpostavljen do 3. dneva laktacije, ko je stabilnost sesnega reda znašala 0,40-0,50 in se na podobni ravni ohranjala do konca laktacije. Prirast je bil tekom laktacije primerljiv med skupinami. V prvem tednu je pri vseh skupinah naraščal, pri čemer so v zaključku prvega tedna pujski iz individualne reje kazali boljše rastne razmere, ampak razlike v večini niso statistično značilne (p ≥ 0,05). Tekom laktacije je poginilo 14 pujskov (t.j. 11 % smrtnost), pri čemer je bil pogin prisoten zgolj v skupinskih boksih.
Keywords: prašič, laktacija, sesno obnašanje, navzkrižno sesanje, prirast, individualna reja, skupinska reja
Published in DKUM: 03.10.2017; Views: 2532; Downloads: 146
Full text (612,86 KB) |
9. Zmanjševanje poodstavitvene agresije in stresa na osnovi imprintinga pujskov v obdobju laktacijiNikolina Mesarec, 2017, master's thesis/paper Abstract: Odstavitev pujskov od svinje predstavlja eno najbolj stresnih faz reje prašičev. Da bi zmanjšali agresijo/stres ob odstavitvi in izboljšali rastnost pujskov, smo uporabili metodo imprintinga (vtisnjenja). Pujski so bili v obdobju laktacije izpostavljeni preprostim 2-D simbolom (črn križ na beli podlagi – ČK in bel krog na črni podlagi – BK). Vsaka odstavljena skupina je bila sestavljena iz pujskov dveh gnezd; polovica pujskov iz gnezda ČK, druga polovica pa iz gnezda BK. Odstavitveni boks testne skupine je bil virtualno razdeljen na polovico, pri čemer je bila vsaka označena z istovrstnim znakom, tj. ČK in BK del boksa. V boksu kontrolne skupine ni bilo nameščenih 2-D simbolov. Rezultati so pokazali boljše priraste v testnih skupinah (12–17 % višji dnevni prirast). Stopnja agresije (bojev) je bila nižja v testnih skupinah, pri čemer se je večina bojev (62–75 %) odvila med osebki različnih gnezd. Odstavljeni pujski so kazali značilno tendenco zadrževanja (grupiranja) na delu odstavitvenega boksa, označenim z znanim 2-D simbolom (p < 0,05). Ugotovili smo, da virtualna predeljenost odstavitvenih boksov s pomočjo preprostih 2-D simbolov predstavlja učinkovito metodo za spodbujanje teritorialnega obnašanja pujskov in posledično za zmanjšanje odstavitvene agresije in izboljšanje rastnosti odstavljenih pujskov v farmskih pogojih reje.
Keywords: domači prašič / vtisnjenje / odstavitev / dobro počutje živali / poodstavitvena agresija
Published in DKUM: 14.09.2017; Views: 2836; Downloads: 177
Full text (2,87 MB) |
10. BIOLOGIJA SESNEGA OBNAŠANJA PRI PRAŠIČU: ONTOGENIJA, MEHANIZMI IN VZORCIJanko Skok, 2015, doctoral dissertation Abstract: Pujski so že takoj po rojstvu izpostavljeni zahtevnemu socialnemu in fizičnemu okolju. Delijo si namreč isto območje prehranjevanja, to je vime matere. Zato so med laktacijo, dokler ne vzpostavijo stabilnega sesnega reda, izpostavljeni intenzivnim medsebojnim socialnim (tudi agresivnim) interakcijam. Ugotovili smo, da imajo v prvih dveh tednih po prasitvi na dogajanje med sesanjem in razporeditev pujskov na vimenu bistveno vlogo geometrijske (fizične) omejitve vimena oz. omejitev prostora. Vpliv geometrijskih omejitev vimena se odraža s proti sredini vimena »usmerjeno« porazdeljenostjo pujskov (t.i. grbasta distribucija), imenovano učinek sredine območja (ang. mid-domain effect). Naši rezultati dodatno kažejo, da pred vzpostavitvijo sesnega reda pujski vzpostavijo mehanizem vzdrževanja enakih interindividualnih razdalj, ki smo ga poimenovali skupinska sesna kohezivnost. Vendar pa so pujski, čeprav vzpostavijo skupinsko sesno kohezivnost, še vedno izpostavljeni neposrednemu medsebojnemu »boju« za seske. Ugotovili smo, da utegne imeti boj za seske prilagoditveno (adaptivno) funkcijo pri tekmovanju za omejen vir (t.j. kolostrum), pa tudi pri stimulaciji mlečnih žlez ter termoregulaciji. Kljub temu pa je določena mera urejenosti med sesanjem nujna, saj preprečuje pretirano bojevanje in zmanjša delež zgrešenih sesanj, kar končno poveča tudi preživitveno sposobnost pujskov. Sesna kohezija se torej vzpostavi najprej, iz nje pa se kasneje razvije sesni red, ko se pujski ustalijo na določenem sesnem položaju. Mehanizmi učenja sesnega položaja in orientacije pujskov na vimenu, t.j. vračanja pujska na isto sesno mesto, so še vedno nepojasnjeni. Vendar naša opažanja kažejo, da utegne imeti pri tem ključno vlogo prostorska konfiguracija vimena, ki jo določajo seski, paroma razporejeni v dve vzporedni liniji. Dogajanje v zgodnjem življenju je odgovorno tudi za izoblikovanje specifičnih vzorcev obnašanja, ki se lahko prenesejo in izražajo tudi v kasnejših obdobjih življenja. Naši rezultati potrjujejo to domnevo. Poodstavitvena agresija in formiranje nove socialne strukture sta namreč močno povezana s položajem sesanja. Najvišja stopnja poodstavitvene agresije in nestabilnost pri oblikovanju nove socialne strukture se izraža pri pujskih, ki so sesali na sredini vimena. Naše raziskave so obravnavale nekatere pomembne vidike sesnega obnašanja pujskov in potrdile kompleksnost procesa sesanja. Izsledki predstavljajo nova spoznanja o razvoju (sesnega) obnašanja tekom laktacije in njegovi ključni vlogi v življenju prašiča ter tako bistveno prispevajo k boljšemu, celovitemu razumevanju procesa sesanja, kar pa je ključnega pomena pri učinkovitem upravljanju z gnezdi.
Keywords: domači prašič, laktacija, neonatalni pujski, sesno obnašanje
Published in DKUM: 08.05.2015; Views: 4116; Downloads: 354
Full text (20,89 MB) |
