| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Vizualna pozornost voznika na prometno okolje in dogajanje ob prisotnosti motenj znotraj vozila
Tina Cvahte Ojsteršek, 2021, doctoral dissertation

Abstract: Voznik je ključni del prometnega sistema in glavni razlog za nastanek prometne nesreče, saj lahko v veliki večini vzrok za kritične situacije v prometu najdemo na strani voznika. Motnje, ki vplivajo na voznika med vožnjo, so vedno večja težava. Pri sprejemanju informacij o prometnem okolju in dogajanju predstavlja vizualna pozornost najpomembnejši kanal pridobivanja relevantnih informacij, zato so motnje voznika, ki vplivajo na njegovo vizualno zaznavanje ali procesiranje vizualnih informacij, najpomembnejše z vidika zagotavljanja in ohranjanja varnosti vožnje. Glavni cilj doktorske naloge je bil analizirati in med seboj primerjati 15 potencialnih motenj vizualne pozornosti voznika, ki se pojavljajo znotraj vozila. S tem smo zapolnili raziskovalno vrzel, ki je temeljila predvsem na pomanjkanju raziskav, ki bi omogočale medsebojno primerjavo vpliva motenj vizualne pozornosti na iste osebe in ki bi istočasno z enako metodologijo preverjala večji nabor motenj znotraj vozila. Raziskava je potekala tako, da smo na podlagi ugotovitev obsežnega pregleda literature zasnovali in izvedli terenski eksperiment, kjer smo 23 udeleženih voznikov v realnem okolju izpostavili 15 motnjam znotraj vozila, ki so povezane z uporabo mobilnega telefona (prostoročno ali običajno), iskanjem stvari v avtomobilu ali nastavljanjem ali upravljanjem s sistemi v avtomobilu. Ob tem smo snemali njihovo vidno polje in z napravo za sledenje pogledu ugotavljali njihovo smer gledanja. S tem smo po obdelavi podatkov o smeri gledanja med vožnjo pridobili metrike, ki opisujejo vizualno pozornost voznikov in zajemajo informacije o njihovih pogledih, fiksacijah ter smeri gledanja. Na podlagi statističnih analiz smo rezultate interpretirali v luči varne vožnje, prometne varnosti in implikacij za transport na splošno. Glavni izsledek naloge je dejstvo, da vizualno pozornost voznikov najbolj zmotijo aktivnosti znotraj avtomobila, ki jih navadno opravljajo brez razmišljanja o posledicah in se nanašajo predvsem na nastavljanje sistemov znotraj avtomobila. Najdaljši odstotek trajanja pogledov in fiksacij stran od za vožnjo pomembnih področij med opravljanjem naloge se je pojavilo pri nalogah nastavitve klimatskega sistema, navigacijskega sistema ter nastavljanju radia. Pri vseh nalogah se je pojavila tunelizacija smeri gledanja skozi vetrobransko steklo po horizontalni osi v primerjavi s kontrolnim segmentom vožnje, pri večini nalog pa tudi po vertikalni osi. Kot naloge, ki so z vidika odvrnjene vizualne pozornosti stran od vetrobranskega stekla kot ključnega področja za spremljanje prometnega okolja in dogajanja najbolj problematične, so se pokazale naloge uporabe mobilnega telefona, ki zahtevajo vizualno interakcijo z napravo, ter naloge, ki vključujejo nastavljanje sistemov znotraj avtomobila. Prednjačijo branje in pošiljanje SMS-sporočila ter ogled posnetka na mobilnem telefonu, nastavitev navigacijskega sistema in radia ter nastavljanje stranskih ogledal. Pri teh nalogah je namreč rangiranje pokazalo jasno umestitev med najbolj problematične izmed 15 nalog, s katerimi so se srečali vozniki med testiranjem, hkrati pa so pri teh nalogah vozniki na vetrobransko steklo gledali manj kot 30 % časa opravljanja celotne naloge. Rezultati raziskave kažejo, da poleg motenj znotraj vozila, ki jih poznamo vsi, enakovredno ali še večjo težavo z vidika vpliva na vizualno pozornost voznika na prometno okolje in dogajanje predstavljajo tiste motnje in aktivnosti, o katerih navadno ne razmišljamo kot o potencialno nevarnih in jih tudi izobraževalne kampanje ne umeščajo v svoje nabore. Še posebej je to relevantno v sferi poklicnih voznikov, saj so ti med svojim delom izpostavljeni večjemu naboru motenj znotraj vozila zaradi same narave dela in opreme, ki jo pri njem uporabljajo. Prav tako pa so pogosteje pod vplivom drugih dodatnih dejavnikov, ki potencialno zmanjšujejo njihovo pozornost in odzivnost na dogajanje v prometu, kot na primer utrujenost ali motnje kognitivne pozornosti.
Keywords: prometna varnost, varna vožnja, vizualna pozornost, motnje voznika, sledenje pogledu
Published: 04.03.2021; Views: 142; Downloads: 28
.pdf Full text (10,07 MB)

2.
Vplivi različnih grafičnih navigacijskih sistemov na gledalce 360 ° animacije
Matija Štorga, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga fokusirana je na raziskovanje različnih signalizacijskih tehnik na področju vizualne komunikacije. Definira katera metoda signalizacijskih sistemov najbolj privleče uporabnika in na kateri način. Tudi spokuša razumet razlike med tradicionalnim in modernim signalizacijskim sistemom. Signalizacijski sistem ki je inigriran v 360° animacijo v tri dimenzionalnem svetu bo omogočal uporabniku da navigira svoj pogleda proti željenemu objektu. Analiza navigiranja uporabnika bo pa podala rezultate kateri bodo dali zaključek na podana raziskovalna vprašanja.
Keywords: Signalizacijski sistemi, 360 ° animacija, vizualna pozornost
Published: 03.11.2020; Views: 107; Downloads: 10
.pdf Full text (2,27 MB)

3.
Učinki kognitivnega treninga na kognitivne funkcije v pozni odraslosti
Karmen Hebar, 2019, master's thesis

Abstract: V zadnjih desetletjih je bilo izvedenih veliko raziskav o kognitivnem treningu na populaciji zdravih starejših odraslih kot aktivnosti, ki bi lahko preventivno delovala proti prezgodnjemu kognitivnemu upadu ali celo izboljšala kognitivno delovanje. Vendar raziskave kažejo različne rezultate v odvisnosti od številnih dejavnikov. Namen naloge je bil proučiti ali lahko s specifičnim enomodalnim, kombiniranim (procesnim in strateškim), večdomenskim kognitivnim treningom pozornosti, spomina, hitrosti procesiranja in izvršilnih funkcij, izboljšamo rezultate na merah nekaterih kognitivnih funkcij pri zdravih starejših odraslih. V raziskavi smo merili kratkotrajne in bližnje transferne učinke kognitivnega treninga, papir-svinčnik tehnike. Preveriti smo želeli, ali trening pripomore k izboljšanju (slušno verbalnega in vidno prostorskega) kratkoročnega, delovnega in dolgoročnega spomina, hitrosti procesiranja in izvršilnih funkcij. Proučiti smo želeli tudi, ali trening pripomore k izboljšanju razpoloženja (pozitivnega in negativnega učinka) in subjektivnega doživljanja zadovoljstva v življenju. V raziskavi je sodelovalo 20 preizkušancev, starih od 65 do 74 let (deset v kontrolni in deset v eksperimentalni skupini), ki so ustrezali vključitvenim merilom. Eksperimentalna skupina je bila deležna sedemtedenskega kognitivnega treninga, ki je potekal enkrat tedensko, v trajanju 90 minut. Rezultati raziskave so pokazali statistično pomembno večje izboljšanje pri udeležencih eksperimentalne skupine, v primerjavi s kontrolno skupino, v slušno verbalnem takojšnjem spominskem priklicu, v vidno prostorskem takojšnjem in odloženem spominskem priklicu, na nekaterih merah izvršilnih funkcij in dolgotrajnega spomina (na testu verbalne fluentnosti) in v kratkotrajnem številskem priklicu (na testu številskega spominskega obsega naprej). Statistično pomembno večje izboljšanje pa se ni pokazalo v verbalnem odloženem priklicu, v delovnem spominu (na testu številskega obsega nazaj), na nekaterih merah izvršilnih funkcij (na TMT testu) ter na nobeni od samoocenjevalnih lestvic razpoloženja in zadovoljstva z življenjem.
Keywords: kognitivni trening, izvršilne funkcije, pozornost, hitrost procesiranja, (delovni) spomin, verbalni spomin, vidno prostorski spomin
Published: 09.01.2020; Views: 608; Downloads: 125
.pdf Full text (2,42 MB)

4.
Ekonomska relevantnost pozornost vzbujajoče potrošnje
Helena Cenc, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Odkar ljudje proizvajamo dobrine, jih tudi porabljamo in trošimo. Medtem ko se nekateri posamezniki za nakupe dobrin odločajo popolnoma racionalno, mnogi drugi potrošnjo uporabljajo za dokazovanje moči, hkrati pa si želijo ali pridobiti ali utrditi svoj ugled. Pozornost vzbujajoča potrošnja se dolgo ni obravnavala kot relevantna ekonomska tema, svoj preboj pa je doživela na prelomu iz 19. v 20. stoletje z izdajo knjige o vpadljivi potrošnji Thorsteina Veblena. Če je do takrat v ekonomski teoriji veljalo, da se potrošniki pri nakupih dobrin obnašajo racionalno, je Veblen to razlago ovrgel. Vse več potrošnikov se namreč o nakupih odloča glede na mnoge druge dejavnike, ki nanje vplivajo bodisi iz družbe ali širše okolice. Motive, ki spodbujajo vpadljivo potrošnjo, je raziskovalo že veliko ekonomistov, v našem delu pa smo dali poudarek raziskovanju pozornost vzbujajoče potrošnje med študenti. Kot temelj našega dela smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi raziskav Sundie in drugih (2011) ter Sirong (2016). Podobno kot Sirong (2016) smo ugotovili, da so pri študentih motivi, kot so dokazovanje in vpliv vrstnikov, prisotni v manjši meri kot na primer motivi investiranja vase, kakovost luksuznih izdelkov ter kupovanje luksuznih dobrin ob posebnih priložnostih. S svojo raziskavo smo prav tako ugotovili, da se anketirani študenti sicer poslužujejo pozornost vzbujajoče potrošnje, vendar ne pri vseh kategorijah izdelkov. V največji meri jo lahko opazimo v kategoriji mobilnih telefonov in potovanj.
Keywords: Thorstein Veblen, potrošna funkcija, pozornost vzbujajoča potrošnja, signalizacija
Published: 10.12.2019; Views: 433; Downloads: 78
.pdf Full text (882,59 KB)

5.
Vpliv medijev na javno mnenje
Nejc Feguš, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Mediji vsak dan vplivajo tako pozitivno kot tudi negativno na naše življenje, zato smo si postavili vprašanje, koliko so uporabniki medijev ozaveščeni o vplivu na njih. Temeljito smo raziskali pojem media hype, ki v Sloveniji (še) ni v tolikšni meri uveljavljen kot v tujini. Poiskali smo dejstva iz modelov media hypa, medijskega cunamija in šokantnih dogodkov ter izoblikovali trditve, ki smo jih analizirali s pomočjo ankete. Na podlagi ankete smo pridobili odgovore na fenomen media hypa, vpliv medijev in pogostost spremljanja le-teh. Prišli smo do zanimivih ugotovitev, kako javnost dojema medije v novi digitalni dobi.
Keywords: mediji, javnost, media hype, vpliv, pozornost
Published: 22.11.2019; Views: 508; Downloads: 135
.pdf Full text (687,97 KB)

6.
Učinkovitost računalniškega kognitivnega treninga pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju
Nastasija Mahne, 2018, master's thesis

Abstract: Več študij je preučevalo bližnje in daljne transferne učinke kognitivnega treninga (predvsem treninga delovnega spomina), a je bilo le malo študij narejenih na populaciji otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Iz tega razloga smo želeli v naši raziskavi preveriti, kakšne učinke ima računalniški kognitivni trening – virtualni labirint – na kognitivne funkcije otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. V raziskavi so nas še posebej zanimali učinki treninga na izvršilne funkcije in, z njimi povezane, kognitivne funkcije. Pri ugotavljanju primanjkljajev izvršilnega funkcioniranja otrok z motnjo v duševnem razvoju so si študije enotne v tem, da imajo v primerjavi z otroki primerljive kronološke starosti otroci z motnjo v duševnem razvoju slabše izvršilne funkcije. Ko primerjamo otroke z motnjo v duševnem razvoju z otroki primerljive mentalne starosti, pa ugotovitve niso konsistentne. Morda k temu pripomore tudi dejstvo, da večina študij ne preučuje celostne slike izvršilnega funkcioniranja, ampak se študije bolj osredotočajo na posamezne izvršilne funkcije. S tega vidika smo v naši raziskavi preverjali učinke na številne izvršilne in druge kognitivne funkcije: delovni spomin, inhibicijo, preklapljanje, emocionalno kontrolo, začenjanje, načrtovanje, organiziranje materialov, preverjanje kakovosti ali napredka, pozornost, hitrost procesiranja vizualnih informacij, dolgotrajni in kratkotrajni spomin. V raziskavi je sodelovalo 21 učencev, 11 v eksperimentalni in 10 v kontrolni skupini. Vključili smo učence od 4. do 9. razreda, stari so bili od 10 do 19 let. Eksperimentalna skupina je trening izvajala 12x po 35 minut. Intervencija je potekala skupinsko, 2x na teden. Kontrolna skupina je bila pasivna in ni izvajala nobenih aktivnosti. Pred in po končanih treningih smo udeležence v kontrolni in eksperimentalni skupini testirali z nevropsihološkimi testi in računalniško baterijo CogState, razrednikom pa smo razdelili vprašalnik BRIEF za učitelje, ki so ga izpolnili za vsakega učenca posebej. Rezultati so pokazali, da je eksperimentalna skupina pri številnih merah izvršilnih funkcij pomembno izboljšala svoj rezultat s prvega na drugo testiranje. Pomembne izboljšave pri eksperimentalni skupini v primerjavi s kontrolno skupino pa so se pokazale pri nalogah AVLT – totalna pridobitev, AVLT IV ter Testu povezovanja – A delu. Rezultat se je zelo približal statistični pomembnosti tudi pri nalogi verbalne fluentnosti, kjer so morali udeleženci v eni minuti našteti čim več živali na črko K ter pri meri natančnosti izvedbe Testa asociativnega učenja parov (CPAL, acc). Ugotovitve torej kažejo, da je računalniški kognitivni trening – virtualni labirint – pri otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju izvedljiv in učinkovit. Pri našem vzorcu so se pokazali pomembni učinki treninga na nekatera merjena področja. Smiselne bi bile torej nadaljnje študije treninga pri tej skupini otrok, da bi ugotovili, kakšen trening je zanje najbolj učinkovit. Dobro bi bilo tudi razmisliti o vključitvi tovrstnih treningov v šolsko okolje.
Keywords: računalniški kognitivni trening, otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju, izvršilne funkcije, spomin, pozornost, hitrost procesiranja informacij
Published: 22.10.2018; Views: 710; Downloads: 112
.pdf Full text (1,16 MB)

7.
Ali sta izgorelost in depresivnost ločeni simptomatiki: vloga kognitivnih funkcij
Nika Kastelic, 2018, master's thesis

Abstract: Izgorelost in depresija sta razširjena fenomena naše družbe s številnimi negativnimi posledicami. Pojavljajo se vprašanja, ali sta ti dve simptomatiki ločeni ali ne. Ker za izgorelost še vedno ni univerzalne definicije ali jasno določenih diagnostičnih kriterijev, se v praksi pogosto obravnava kar v sklopu depresivnih motenj. Namen pričujoče študije je bil podrobneje proučiti kognitivne funkcije pri izgorelih in depresivnih udeležencih ter ugotoviti, ali med njimi obstajajo razlike na področju spomina, pozornosti in izvršilnih funkcij. Na vzorcu 54 udeležencev je bilo ugotovljeno, da depresivni udeleženci v primerjavi z izgorelimi dosegajo slabše rezultate na vseh treh kognitivnih testih, pri čemer so se med depresivnimi in kontrolno skupino pokazale statistično pomembne razlike na testu spomina in pozornosti. Ugotovili smo, da so se med skupinama pokazale določene razlike, saj so izgoreli na testu pozornosti v primerjavi z drugimi skupinami delali največ napak, medtem ko so bile za depresivne udeležence na WCST značilne pogostejše perseveracije. Najslabše rezultate na kognitivnih testih so na splošno dosegli udeleženci v klinični obravnavi, zlasti klinično depresivni, ki so imeli hkrati tudi najresnejše psihopatološke simptome. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da gre za ločeni simptomatiki, a je na tem mestu zaradi omejitev raziskave za dokončne zaključke potrebno večje število študij, ki bi z longitudinalnim pristopom na številnejšem vzorcu klinično izgorelih in depresivnih ugotavljale razlike v kognitivnih funkcijah med skupinama.
Keywords: izgorelost, depresivnost, depresija, kognitivne funkcije, spomin, pozornost, izvršilne funkcije
Published: 13.07.2018; Views: 496; Downloads: 164
.pdf Full text (1,85 MB)

8.
Povezanost delovnih zahtev, ruminacije v zvezi z delom in konflikta med delom in družino s kognitivnimi funkcijami
Katja Pucko, 2018, master's thesis

Abstract: Kognitivni spodrsljaji v vsakdanjem življenju (npr. zapeljati v napačno smer v enosmerni ulici) in na delovnem mestu (npr. zapreti napačno spletno okno na računalniku) se dogajajo ne glede na poklicno orientiranost in zahtevnost samega dela. Namen pričujoče naloge je preučiti kognitivne spodrsljaje in poiskati vzrok za nižjo stopnjo kognitivnega funkcioniranja na delovnem mestu. Tako smo raziskali nekatere vidike dela – ruminacijo v zvezi z delom, konflikt med delom in družino ter delovne zahteve – ki bi lahko napovedovali koncentracijo in pozornost ter kognitivne spodrsljaje na delovnem mestu. Vzorec je zajemal 207 zaposlenih oseb (od tega 54,1 % žensk), starih od 20 do 69 let (MSTAROST = 42,92 leta), z različnimi stopnjami izobrazbe. Najprej smo izvedli apliciranje testne baterije, ki je vsebovala demografski del, vprašalnik konflikta med delom in družino (WFC in FWC), vprašalnik ruminacije v zvezi z delom (WRRQ), lestvico kognitivnih spodrsljajev na delovnem mestu (WCFS) in vprašalnik delovnih zahtev in virov. Zatem pa smo izmerili koncentracijo s pomočjo kognitivnega testa pozornosti d2. Hipoteze, ki smo jih postavili na podlagi pretekle literature, smo preverjali z regresijsko analizo in s pomočjo SPSS priključka Process Makro izvedli analizo mediacije. Rezultati so pokazali, da med napovednike kognitivnih spodrsljajev na delovnem mestu sodijo konflikt med delom in družino, afektivna ruminacija in problemsko usmerjena ruminacija. Prav tako so kognitivne delovne zahteve – prek mediatorjev problemsko usmerjene ruminacije in konflikta delo-družina – pomemben napovednik kognitivnih spodrsljajev. Emocionalne delovne zahteve pa so – preko mediatorjev afektivne ruminacije, problemsko usmerjene ruminacije, miselnega odklopa in konflikta delo-družina – prav tako pomemben napovednih kognitivnih spodrsljajev. Napovedniki mere koncentracije (merjene s testom dosežka) se niso pokazali kot statistično pomembni.
Keywords: konflikt med delom in družino, ruminacija v zvezi z delom, afektivna ruminacija, problemsko usmerjena ruminacija, miselni odklop, delovne zahteve, kognitivni spodrsljaji na delovnem mestu, koncentracija, pozornost
Published: 22.03.2018; Views: 838; Downloads: 227
.pdf Full text (1,24 MB)

9.
Kognitivni računalniški trening kot dopolnitev dodatne strokovne pomoči in njegova učinkovitost pri učencih s posebnimi potrebami
Samira Lah, 2017, master's thesis

Abstract: Študije, ki proučujejo učinkovitost kognitivnih treningov, naraščajo, manj pa je raziskav učinkovitosti računalniškega kognitivnega treninga pri otrocih s posebnimi potrebami. V raziskavi, v katero so bili vključeni učenci s posebnimi potrebami, smo ugotavljali učinkovitost računalniškega kognitivnega treninga – virtualnega labirinta na učenčev kratkotrajni, delovni in dolgotrajni spomin, pozornost, hitrost procesiranja informacij in na izvršilne funkcije ter vpliv na šolski uspeh. V raziskavo je bilo vključenih 25 učencev, od tega je bilo 15 učencev v intervencijski skupini, ki je izvajala računalniški kognitivni trening 1-krat na teden po 45 minut, skupaj 10 ponovitev. V kontrolni skupini je bilo 10 učencev, ki treninga niso imeli. Z obema skupinama smo izvedli testiranje pred intervencijo in po njej z baterijo nevropsiholoških testov tipa papir-svinčnik in računalniško baterijo CogState. Rezultati niso pokazali statistično pomembnih razlik med trenirano in kontrolno skupino na nobenem merjenem področju v celoti, razen pri testu na področju hitrosti predelovanja informacij (p=0,01, d=-0,75). Pri nekaj testih smo se statistični pomembnosti približali (področja kratkotrajnega (p=0,07, d=0,78), dolgotrajnega spomina (p=0,08 in 0,07, d=0,38 in 0,59 ) in izvršilne funkcije (p=0,06, d=1,07)). Deskriptivna statistika pa je pokazala, da je trening izboljšal merjena kognitivna področja pri večini testov in verjetno so se učinki prenesli tudi na druga področja (šolske ocene). Na podlagi rezultatov sklepamo, da bi bilo v prihodnje smiselno vključevati računalniški kognitivni trening kot sredstvo za krepitev kognitivnih veščin, nevropsihološke testne baterije pa uporabiti za natančnejši vpogled v posameznikove kognitivne sposobnosti.
Keywords: računalniški kognitivni trening, otroci s posebnimi potrebami, pozornost, spomin, izvršilne funkcije, hitrost procesiranja informacij.
Published: 13.12.2017; Views: 1149; Downloads: 139
.pdf Full text (1,85 MB)

10.
Eye tracking študija smeri pogledov voznikov na ravnih cestah in njihova povezanost s prometnimi nesrečami
Tadej Hren, 2016, master's thesis/paper

Abstract: V tem magistrskem delu je predstavljena eye tracking študija smeri pogledov voznikov na ravnih cestah in njihova povezanost s prometnimi nesrečami. Celotno delo temelji na eye tracking posnetkih, pridobljenih s Tobii Pro očali, ki so nastali med vožnjo prostovoljcev v realnem prometu. Posnetke smo analizirali in zbrali statistike pogledov z ravnejših odsekov cest. Analiza prometnih nesreč v zadnjem desetletju v Sloveniji je bila osnova za povezavo med podatki o pogledih in prometnih nesrečah, natančneje naletnih trčenjih. Med drugim smo ugotovili, da kljub veliki razpršenosti fiksacij pogledov voznikov to ni predstavljalo zadostne gotovosti za sklep o negativnem vplivu razpršenosti pogledov na naletna trčenja. Drugi del naše študije predstavlja analiza intervjujev sodelujočih voznikov. Iz njihovih odgovorov in naših lastnih izkušenj smo oblikovali mnenje o primernosti uporabe te eye tracking tehnologije za podobne raziskave in zviševanje prometne varnosti. Ugotovili smo, da je zelo primerna. Če povzamemo: te tri analize, poleg pregleda osnovne teorije o vidu, premikih oči in vizualni pozornosti, ter pregleda eye tracking tehnologije na splošno, predstavljajo delo, ki je bilo opravljeno za to magistrsko delo.
Keywords: eye tracking, fiksacija pogleda voznika, naletne nesreče, vizualna pozornost voznikov, prometne nesreče, Tobii
Published: 15.11.2016; Views: 871; Downloads: 128
.pdf Full text (1,46 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica