| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Telesne lutke kot spodbujevalec pozitivne samopodobe pri predšolskih otrocih
Katja Gjerek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo želeli prikazati, da lahko tudi prek telesnih lutk vplivamo na pozitivno samopodobo pri otrocih. V teoretičnem delu smo se posvetili obrazložitvi igre, njenemu pomenu in oblikam. Podrobneje smo razčlenili simbolno igro, ali z drugimi besedami, igro vlog. Obrazložili smo pomen lutk za razvoj otrok ter našteli lutkovne tehnike in metode dela z lutkami. Pozornost smo namenili tudi samopodobi, znakom pozitivne in negativne samopodobe ter vzgojiteljevi vlogi pri spodbujanju pozitivne samopodobe. V praktičnem delu smo teoretična izhodišča preizkusili v praksi. S pomočjo šestih priprav smo otroke spodbudili k razmišljanju o lutkah in o sebi. Z otroki smo izdelovali telesne lutke, z njimi plesali, se pogovarjali ter opazovali in primerjali. Spodbudili smo jih k ustvarjanju zgodbice in izpolnitvi svoje osebne izkaznice.
Keywords: Otroška igra, simbolna igra, telesna lutka, pozitivna samopodoba
Published: 18.02.2019; Views: 557; Downloads: 94
.pdf Full text (1,71 MB)

2.
POZITIVNO MIŠLJENJE KOT SREDSTVO ZA PREMAGOVANJE STRESA NA PRIMERU PODJETJA PLINARNA MARIBOR, D. O. O.
Dragica Radić, 2012, master's thesis

Abstract: Beseda stres izhaja iz angleščine in pomeni obremenitev ali pritisk. Ta izraz je v medicino prvi uvedel Hans Selye leta 1949. V stresu sodelujejo tri pomembne komponente: stresogeni dejavnik, posameznik s svojim pogledom na stresogeni dejavnik in posameznikov odziv na stresogeni dejavnik. Poznamo več dejavnikov, zaradi katerih doživljamo stres. To so dejavniki v delovnem okolju in dejavniki zunaj njega. Dejavniki, ki izvirajo iz delovnega okolja, so: vrsta zaposlitve, razmejitev med delom in nedelom, konflikt vlog zaposlenega v delovnem okolju, negotovost vloge, prevelika ali premajhna obremenjenost, odgovornost za druge zaposlene, pomanjkanje motivacije, organizacijski dejavniki, nadlegovanje na delovnem mestu in delovne razmere. Dejavniki zunaj delovnega okolja pa so: stresni življenjski dogodki in vsakdanji življenjski napori. Stres je vsakdanji pojav, ki mu ne moremo ubežati in s seboj prinaša veliko neželenih posledic. Posledice stresa lahko občuti posameznik, pa tudi organizacija, v kateri je ta zaposlen. Posledice stresa se z vidika posameznika najpogosteje odražajo na fizični in psihični ravni, prav tako na vedenjskih odzivih posameznika. Najpogostejše bolezni in zdravstvene težave, ki se zaradi stresa odražajo na fizični ravni, so: bolezni srca in ožilja, zvišan holesterol, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, glavoboli, rakava obolenja, težave s hrbtenico, prekomerna telesna teža in kožne bolezni. Najpogostejše bolezni in zdravstvene težave na psihični ravni so naslednje: depresija, anksioznost, fobije, sindrom izgorelosti, nočne more in nespečnost. Kadar posameznik občuti stres, se bodo najverjetneje spremenili tudi njegovi vedenjski odzivi. Ti vedenjski odzivi se kažejo v prekomernem kajenju in pitju alkohola, uživanju prepovedanih drog in v prehranjevalnih motnjah. Z vidika organizacije se posledice stresa kažejo v izgubi delovnih dni, prav tako številne organizacije plačujejo visoko ceno zaradi predčasnih upokojitev in odstopov sposobnih delavcev z vodilnih položajev. Organizacije lahko uvedejo mnogo sprememb, zaradi katerih bodo zaposleni občutili stres v čim manjši meri. Spremembe se lahko kažejo v preoblikovanju dela, fleksibilnosti delovnega časa, natančni opredelitvi vlog, ustvarjanju organizacijske klime in delovnih razmerah. Takšne spremembe bodo zagotovo veliko pripomogle, da bodo zaposleni občutili večje zadovoljstvo na delovnem mestu, kar bo bistveno pripomoglo k zmanjšanju stresa ali celo k njegovi odpravi. Da bo posameznik stres doživljal v čim manjši meri, lahko veliko stori tudi sam. Če želi biti čim bolj uspešen v premagovanju stresa, mora bistveno spremeniti svoj življenjski slog. To lahko stori s telesnimi aktivnostmi, zdravo prehrano, jogo, meditacijo, zdravstveno hipnozo, masažo, aromaterapijo, kognitivnimi metodami in seveda s pozitivnim mišljenjem. Pozitivno mišljenje lahko razumemo kot posameznikovo dojemanje življenjskih okoliščin na pozitiven način. Vse, kar mislimo, se shrani v našo podzavest. Če bomo nenehno mislili pozitivno, bomo nase zagotovo pritegnili pozitivne stvari. In velja tudi obratno, če bomo nenehno mislili le negativno, bomo nase pritegnili pretežno negativne stvari. Rešitve za pozitivno mišljenje se odražajo v dobrih medsebojnih odnosih, čustvenem in telesnem zdravju in v pozitivni samopodobi. Lastnosti pozitivno in negativno naravnanih ljudi se zelo razlikujejo. Optimisti so večinoma odločni, lažje obvladujejo težave, imajo velik nadzor nad seboj in nad svojim življenjem, imajo veliko samozaupanje in vedno vidijo rešitve za nastale probleme. Tudi pri delu so pozitivno naravnani ljudje v večini primerov ustvarjalni, zanesljivi, samoiniciativni, ambiciozni, organizirani in tekmovalni. Pozitivno mišljenje ima velik vpliv na zdravje. Mnoge raziskave so pokazale, da pozitivno naravnani ljudje živijo dlje kot negativno naravnani ljudje, optimističnim ljudem se hitreje celijo rane in okužbe, imajo pa tudi manj čustvenih in telesnih težav. Pozitivna miselna naravnanost krepi imun
Keywords: Premagovanje stresa na ravni posameznika, premagovanje stresa na ravni organizacije, stresogeni dejavnik, dejavniki v delovnem okolju, dejavniki zunaj delovnega okolja, pozitivno naravnani ljudje, pozitivna samopodoba, pozitivno mišljenje in delo, pozitivno mišljenje in zdravje.
Published: 25.01.2013; Views: 2183; Downloads: 295
.pdf Full text (1,58 MB)

3.
LUTKA IN OTROKOV VSAKDAN
Anja Žerjav, 2011, undergraduate thesis

Abstract: S pomočjo strokovne literature ter zapiskov s predavanj pri predmetu Lutkovno-gledališka vzgoja z metodiko je v diplomski nalogi predstavljena lutka kot sredstvo, za doseganje vzgojno izobraževalnih ciljev v predšolskem obdobju. Zanimala nas bo tudi lutka v povezavi z igro ter vpetost v ostala vzgojno izobraževalna področja, kot so glasba, umetnost, jezik, gibanje, matematika, narava, družba … Za otrokov razvoj je lutka ena izmed pomembnih komponent, kajti z njeno pomočjo si otrok razvija ustvarjalnost, gibanje, govor, spoznava naravo, zaznava svet, ga lažje razume, mu pomaga pri socializaciji. Poznamo različne vrste lutk, ki jih otroci lahko tudi sami ustvarijo ter jih oživijo v komunikaciji s samim seboj, vrstniki ali z drugo lutko. Kot popotnica pa lutko večkrat spremlja tudi igra, ki je spontana in ustvarjalna dejavnost, ki se pojavi v različnih obdobjih človekovega življenja. V predšolskem obdobju je igra osnovna dejavnost otrok. Za otrokov razvoj ob igri z lutko so pomembna področja otrokovega čustvenega, socialnega in spoznavnega razvoja: razvoj domišljije, ustvarjalnosti, razvoj samopodobe in samozavesti, razvoj socialnih veščin, razvoj empatije, izražanje čustev ter razvoj verbalne in neverbalne komunikacije. Zanimalo nas bo, kako strokovna literatura opredeljuje igro kot osnovno dejavnost predšolskega otroka ter vrste in značilnosti posameznih iger, ki se pojavljajo v predšolskem obdobju. Otrokom moramo ponuditi prijetno izkušnjo, srečanje z lutko, ki kot motivacijsko sredstvo pripomore k izvajanju vzgojnega dela.
Keywords: lutka, predšolska vzgoja, igra, otrok, okolje (prostor), materiali, komunikacija (verbalna in neverbalna), pozitivna samopodoba, samozavest
Published: 26.10.2011; Views: 2340; Downloads: 352
.pdf Full text (1,44 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica