| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Intimnopartnerski umori v osrednjem in zahodnem delu Slovenije
Nastja Škaper, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Vsaka peta ženska je vsaj enkrat v življenju deležna partnerjevega nasilja. Omejujoči dejavnik pri ugotavljanju pogostnosti intimnopartnerskega nasilja je predvsem veliko neprijavljenih primerov nasilja v družini. Strokovne službe se pogosto soočijo z nasiljem »za štirimi stenami«, šele ko je nasilje prisotno že dalj časa in se kaže s hudimi, včasih tudi usodnimi posledicami. Intimnopartnerski umori so najhujša posledica intimnopartnerskega nasilja in so najpogostejši vzrok nasilnih smrti žensk. Storilci so štirikrat pogosteje moški in žrtve ženske. Vsak sedmi umor na svetu je intimnopartnerski umor, ki ga napovedujejo grožnje, zalezovanje in/ali zgodovina intimnopartnerskega nasilja, zato so tudi označeni kot »napovedani umori«. Dejanje je izrazito spolno zaznamovano kaznivo dejanje in storilec najpogosteje nekdanji zakonec oziroma partner. Ker je ozaveščenost družbe o intimnopartnerskem nasilju in umoru nezadostna, v diplomskem delu obravnavamo posebnosti in značilnosti intimnopartnerskega umora. Pregledali smo strokovno literaturo in statistične podatke Ministrstva za notranje zadeve in Statističnega urada Republike Slovenije ter opravili analizo zbranih statističnih podatkov v obdobju med letoma 2015 in 2017. Rezultati raziskave potrjujejo, da so v partnerskem odnosu pogosteje nasilni moški kot ženske in da so žrtve intimnopartnerskega umora izključno ženske. Najpogosteje uporabljena sredstva pri dejanju umora so strelno orožje, nož ter predmeti iz kovine, plastike, stekla in lesa. Najpogostejši kraji umora so stanovanjska hiša v naselju, stanovanje v bloku, cesta, ulica ali trg v naselju ter stanovanjska hiša izven naselja. Rezultati raziskave bi lahko doprinesli k boljšemu razumevanju problematike ter bi lahko predstavljali izhodišče obsežnejšim raziskavam intimnopartnerskega umora v slovenski populaciji za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: diplomske naloge, intimni partner, umor, nasilje, žrtev, povzročitelj
Published: 16.03.2021; Views: 97; Downloads: 12
.pdf Full text (1,13 MB)

2.
Načrtovanje naprednega zbiranja odpadkov v urbanem središču na primeru maribora
Ana Škrobar, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo obravnavali sistem zbiranja odpadkov v Mestni občini Maribor. Primerjali smo obstoječi način zbiranja komunalnih odpadkov z naprednim sistemom zbiranja s podzemnimi zbiralnicami odpadkov, ki izboljša ter odpravi številne težave, s katerimi se javna služba Snaga d.o.o. dandanes sooča. Ugotovili smo, da sam nadzor nad odlaganimi odpadki ni učinkovit in predstavlja velik problem komunalnim podjetjem. Prav tako resen problem predstavlja majhen odstotek ločenih frakcij na samem izvoru. Predstavili in pojasnili smo podzemni sistem in način njegovega delovanja. Poglavitna ugotovitev je, da sistem izboljšuje prevzemanje, odvoz in nadzor nad odpadki ter poveča deleže ločeno zbranih frakcij.
Keywords: podzemne zbiralnice odpadkov, komunalni odpadki, zbiranje odpadkov, povzročitelj plača
Published: 15.09.2020; Views: 113; Downloads: 27
.pdf Full text (2,10 MB)

3.
KAZNOVALNE ODŠKODNINE - PUNITIVE DAMAGES V SLOVENSKEM PRAVU - BOLJŠA GENERALNA PREVENCIJA PRED PREPREČEVANJEM POVZROČANJA ŠKODE
Mitja Jelen, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V svojem diplomskem delu sem se ukvarjal z problematiko odškodnin v slovenskem pravosodnem sistemu, še posebej pa z določanjem njihove višine. Predvsem so me zanimale civilne kazni (punitive damages), torej visoke odškodnine v civilnem pravu, katerih začetki temeljijo v anglosaških pravnih sistemih. Skozi njihovo analizo sem poiskal argumente za in proti, najbolj pa sem se osredotočil na generalno prevencijo pred preprečevanjem povzročanja škode. Poiskal sem primere iz prakse, tudi tuje. V izpostavljenih primerih iz prakse sem pokazal, da so odgovorni za škodo morali plačati visoko civilno kazen in potem posledico, ki je sledila. Navedel sem tudi primere, v katerih so proizvajalci sami v strahu pred visokimi odškodninami sami umaknili potencialno nevaren proizvod. Civilne kazni imajo tako generalno preventivni kot tudi specialno preventivni namen. V svojem delu sem se predvsem ukvarjal z generalno preventivnim, vendar pa sta oba povezana, zato se delo v določeni meri navezuje tudi na specialno preventivnega. Na kratko sem predstavil primerjalno ureditev odškodninskega prava v angleškem, francoskem in nemškem pravnem sistemu. Sistemi so si nekoliko različni, tako da slepo kopiranje rešitev iz tujih sistemov v slovenskega ni mogoč. Ukvarjal sem se tudi z argumenti za in proti uvedbi kaznovalni odškodnin v slovenski pravni red. Slepo sledenje ameriškemu načinu dosojanja visokih odškodnin ni smiselno, popolno omejevanje oz. preprečevanje dosojanja kaznovalnih odškodnin pa po mojem mnenju tudi ni dobro. Uravnotežena srednja pot bi bila primerna.
Keywords: kaznovalna odškodnina, civilna kazen, škoda, povzročitelj škode, odgovorna oseba, višina odškodnine, oškodovanec.
Published: 03.11.2014; Views: 1720; Downloads: 482
.pdf Full text (749,98 KB)

4.
DENARNA ODŠKODNINA ZA NEUPRAVIČEN ZAPOR
Julija Labotar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Včasih se zgodi, da je nekdo obsojen storitve kaznivega dejanja, kasneje pa se izkaže, da je bil neupravičeno zaprt. Preživetih let v zaporu se ne da povrniti, oškodovancu pa pripada vsaj pravična odškodnina. Oškodovani lahko na temelju neupravičene obsodbe zahteva povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode. Njegov zahtevek se nanaša na državo, saj odgovarja objektivno za nastalo škodo. Neupravičena obsodba je objektivna okoliščina na kateri temelji odgovornost države. Odškodninska odgovornost je odgovornost odgovorne osebe oz. oškodovalca povrniti škodo, ki je nastala oškodovancu, oškodovanec pa je upravičen zahtevati povrnitev nastale škode. Njegov zahtevek se imenuje odškodninski zahtevek. Odškodninsko pravo je del civilnega prava in zato se o odškodnini odloča v okviru pravdnega postopka. Za odškodninsko odgovornost morajo biti izpolnjene štiri predpostavke in sicer: nedopustno ravnanje ali škodljivo dejstvo, nedopustna škoda, vzročna zveza in odgovornost. Ker je neupravičena obsodba objektivna okoliščina, ni potrebno dokazovati odgovornosti države, saj se pri objektivni odgovornosti vzročna zveza domneva. Najpomembnejši vir, od koder se črpajo človekove pravice in temeljne svoboščine je Ustava Republike Slovenije. Tematiko odškodninsko pravo pa podrobneje urejajo številni zakoni. Najpomembnejši med njimi je zagotovo Obligacijski zakonik, ki pa se dopolnjuje z Zakonom o kazenskem procesu, Zakonom o pravdnem postopku in drugimi.
Keywords: Neupravičen zapor, neupravičena obsodba, oškodovanec, povzročitelj škode, škoda, odškodnina, objektivna odgovornost, odgovornost države, civilno pravo.
Published: 13.01.2014; Views: 2069; Downloads: 386
.pdf Full text (514,06 KB)

5.
"Mobing" med učenci tretje triade v OŠ
Sandra Pjanić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se ukvarjali s pojavom trpinčenja med učenci 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol. Zavedati se moramo, da je trpinčenje pojav, ki je v šolah vse bolj prisoten, čeprav nekateri avtorji navajajo, da je v enaki meri prisoten že od nekdaj, da pa se je v zadnjih letih le povečala naša občutljivost na pojav trpinčenja. Otrok, ki je žrtev te vrste nasilja, je lahko zaradi takšne izkušnje zaznamovan za vse življenje, zato se je potrebno zavedati problema trpinčenja med učenci in vrstniki, ki se pojavlja v slovenskih osnovnih šolah in vzpostaviti ustrezne mehanizme za preprečevanje in zmanjševanje trpinčenja. V želji, da bi ugotovili, kakšen je obseg trpinčenja med vrstniki v slovenskih osnovnih šolah, kje ter kdaj se le-to najpogosteje dogaja, smo na izbranih slovenskih osnovnih šolah opravili raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. V analizo je bilo vključenih 268 učenk in učencev 7.,8. in 9. razredov izbranih slovenskih osnovnih šol. Z raziskavo smo prišli do zanimivih ugotovitev. Večina naših predvidevanj je bila pravilnih. Zastavljene cilje smo uresničili, in tako ugotovili, kolikšen je obseg trpinčenja na posamezni osnovni šoli ali ga učenci prepoznajo, koliko je žrtev trpinčenja ter koliko tistih, ki trpinčenje izvajajo. S to raziskavo smo izbranim osnovnim šolam omogočili, da dobijo predstavo o tem, kakšno je stanje glede pojava trpinčenja na njihovi šoli in v skladu s tem sprejmejo ustrezne mehanizme, ki bodo prispevali k temu, da se trpinčenje v prihodnosti prepreči oziroma zmanjša.
Keywords: osnovna šola, nasilje med vrstniki, trpinčenje, mobing, žrtev, povzročitelj nasilja, preprečevanje nasilja
Published: 11.01.2013; Views: 2321; Downloads: 250
.pdf Full text (1,23 MB)

6.
PRAVNO VARSTVO V PRIMERIH TRPINČENJA NA DELOVNEM MESTU
Uroš Jan, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V Republiki Sloveniji (RS) lahko žrtve trpinčenja šele od leta 2007 in 2008 zahtevajo pravno varstvo. RS je članica treh pomembnejših mednarodnih organizacij: Evropske unije, Sveta Evrope in Mednarodne organizacije dela. Zato je morala izpolniti svoje obveznosti in uskladiti svoje pravo z direktivami in ostalimi akti organizacij, ki nakazujejo ureditev trpinčenja. Za to je poskrbel Državni zbor s spremembo zakonodaje na področju delovnega in kazenskega prava. Novela zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A) strogo prepoveduje trpinčenje na delovnem mestu, delodajalcu pa nalaga določene obveznosti v zvezi s preprečevanjem le tega. Delodajalec je namreč delavcu odškodninsko odgovoren, če ne zagotavlja delovnega okolja brez trpinčenja. Trpinčenemu delavcu pa zakonodajalec olajša položaj tako, da v pravdi prevali dokazno breme na delodajalca. V primeru ko delodajalec ne sprejme ustreznih splošnih aktov, ki predvidevajo preprečevanje in ukrepanje, ko do trpinčenja pride, niti ne zagotovi ustreznega delovnega okolja brez trpinčenja, ga lahko inšpektor za delo oglobi. ZDR daje trpinčenemu delavcu tudi možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na delovnopravnem področju se zavzemata za delovno okolje brez trpinčenja še Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) in ravnokar sprejeti Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Nova kazenskopravna zakonodaja pa s prenovljenim Kazenskim Zakonikom (KZ-1) obravnava trpinčenje kot kaznivo dejanje. Zanj je zagrožena zaporna kazen tudi do treh let.
Keywords: trpinčenje na delovnem mestu, žrtev, povzročitelj, zakonodaja, pravno varstvo, odškodninska odgovornost, kaznivo dejanje.
Published: 22.09.2011; Views: 2560; Downloads: 322
.pdf Full text (573,39 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica