1. Uporaba videoposnetka v športu : magistrsko deloRene Knedl, 2024, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava vlogo in uporabo videoposnetkov kot učnega orodja v športnem izobraževanju. Poudarek je na pomembnosti videoposnetkov pri izboljšanju učenja motoričnih spretnosti, analizi tehnik in taktik ter pri zagotavljanju povratne informacije učencem in športnikom. V prvem delu naloge je predstavljen teoretični okvir, ki vključuje pregled zgodovine razvoja videoposnetkov ter njihovih prednosti in slabosti v izobraževalnem procesu, s posebnim poudarkom na športu. Raziskuje se, kako videoposnetki omogočajo boljšo vizualizacijo in razumevanje kompleksnih gibov, kar vodi v izboljšano tehnično izvedbo in večjo motivacijo učencev. Empirični del naloge temelji na kvalitativni analizi, ki vključuje preučevanje odzivov otrok v starostnih skupinah 8, 10, 12 in 15 let na izbrane športne videoposnetke. Otroci so analizirali različne športne vsebine, kot so igre z ohranjanjem posesti žoge, dinamične tehnike in igre ena-na-ena. Raziskava se osredotoča na to, kako starost vpliva na sposobnost razumevanja in izvajanja športnih tehnik, prikazanih v videoposnetkih. Rezultati kažejo, da videoposnetki pozitivno vplivajo na učenje športnih veščin, zlasti pri mlajših otrocih, ki so bolj dovzetni za vizualne prikaze. Končni del naloge se osredotoča na širši pomen digitalnih kompetenc in digitalne pismenosti v sodobnem športnem izobraževanju. Poudarjena je potreba po razvoju teh kompetenc pri učencih in učiteljih, saj uporaba videoposnetkov spodbuja ne le športne veščine, temveč tudi tehnično znanje in kritično mišljenje. Raziskava tako prinaša pomembne ugotovitve za učinkovito uporabo digitalnih orodij v športu in ponuja smernice za prihodnje pedagoške prakse.
Keywords: videoposnetki, športno izobraževanje, motorične spretnosti, povratna informacija, digitalne kompetence
Published in DKUM: 29.11.2024; Views: 0; Downloads: 92
 Full text (2,58 MB) |
2. Kompetence zaposlenih v prodaji proučevanega telekomunikacijskega podjetjaAna Maria Zagode, 2021, bachelor thesis/paper Abstract: V gospodarstvu, ki temelji na znanju, je uspeh organizacij odvisen predvsem od kakovosti njihovih človeških virov. Organizacije se zanašajo na svoje usposobljene zaposlene kot na glavni vir. Danes je zaradi hitrih sprememb pridobivanje kompetentnih zaposlenih postalo del strategije večine organizacij.
S pomočjo kompetenčnega modela lahko organizacija jasno in objektivno oceni izraženost določenih kompetenc posameznika, ter tako tudi načrtuje, kaj je še potrebno, da posameznik kompetence razvije in s tem tudi napreduje.
Z diplomskim delom smo želeli preveriti ključno vprašanje, ali je obstoječi model kompetenc, ki ga proučevano telekomunikacijsko podjetje uporablja, učinkovit. S pregledom literature in z raziskavo smo najprej ugotovili, kaj so prednosti modela kompetenc, ki ga proučevano podjetje uporablja, nato pa smo na podlagi tega pregledali, kje so možnosti za izboljšave in kaj bi bila dodana vrednost, če obstoječi model kompetenc dopolnimo.
Predvsem pa smo ugotovili, da zaposleni stremijo k poglobljenemu pogovoru s kompetentnimi osebami in želijo povratne informacije za svoj nadaljnji napredek.
Keywords: kompetence, kompetenčni model, povratna informacija, spremembe, zaposleni
Published in DKUM: 26.11.2021; Views: 911; Downloads: 116
Full text (1,64 MB) |
3. |
4. Formativno spremljanje v 7. razredu osnovne šole pri obravnavi učnega sklopa pri pouku slovenščineMojca Pavšič, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljena metoda formativnega spremljanja znanja, ali z drugimi besedami metoda spremljanja za učenje. Formativno spremljanje je osredotočeno na vsakega posameznika v razredu, ki s pomočjo povratnih informacij dosega rezultate, ki so primerni učenčevim intelektualnim sposobnostim. Otroke uči, da je znanje nekaj, kar pridobiš z lastnim trudom.
V teoretičnem delu so predstavljeni ključni elementi formativnega spremljanja, ki so temelji uspešnega sodelovanja med učiteljem in učencem. Ker takšna metoda poučevanja spodbuja avtonomnost učencev, se ti naučijo samoregulirati svoje učenje. V zadnjih letih se je spremenil pogled na delo v skupinah zaradi narave novih delovnih mest, zato je tudi to aktivneje vključeno v pouk, obenem pa igra pomembno vlogo pri formativnem spremljanju. Pogosto je tudi avtentično ocenjevanje, saj je že sama metoda takšnega pouka avtentična. V teoretični del smo vključili tudi portfolio, ki dokazuje napredek znanja učenca, poleg tega pa je portfolio tudi dokumentacija sprotnega spremljanja.
V empiričnem delu je predstavljeno formativno spremljanje v praksi – od uvodne ure nove snovi do zaključka sklopa, tj. ocenjevanja. Empirični del smo opravili na osnovni šoli X, pouk pa smo opazovali v 7., 8. in 9. razredu; zaradi narave sumativnega ocenjevanja smo v nalogo vključili le opazovanje v 7. razredu, v katerem je bilo ocenjevanje avtentično in kjer je bilo dokumentiranje znanja jasno vidno. Obravnavana snov je bila Opis države. Vse predstavitve v empiričnem delu so fotografirane in vključene v delo.
Keywords: formativno spremljanje, spremljanje učenja, portfolio, mapa izdelkov, dokazi o učenju, povratna informacija, sodelovanje, vrednotenje
Published in DKUM: 24.08.2018; Views: 2629; Downloads: 373
Full text (13,29 MB) |
5. »Potrebujemo več prakse!« : Kako bodoče učiteljice in učitelji nemščine vrednotijo svoje izkušnje z mikropoučevanjem?Andreja Retelj, Brigita Kosevski Puljić, 2016, review article Abstract: V prispevku obravnavamo mikropoučevanje kot možnost povezovanja teorije in prakse v času študija bodočih učiteljev in učiteljic nemščine. Eden izmed ključnih elementov povezovanja teorije in prakse je pedagoška praksa na osnovnih in srednjih šolah. Iz študentskih refleksij o praksi ugotavljamo, da je študentom pridobljeno teoretično znanje zelo težko ustrezno uporabiti v praksi. Da bi omilili začetne težave in osebne stiske bodočih učiteljev, smo na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko uvedli poseben model mikropoučevanja, v katerem so sodelovali študenti 2. letnika magistrskega pedagoškega programa. Samoevalvacija študentov o učinkih mikropoučevanja je pokazala, da je model pridobivanja prvih pedagoških izkušenj s pomočjo mikropoučevanja ustrezen, ker študentom omogoča, da preko refleksije in povratne informacije učiteljev didaktikov in študijskih kolegov ozavestijo didaktične in metodične principe sodobnega poučevanja tujega jezika in se tako bolje pripravijo na prakso v šolah.
Keywords: mikropoučevanje, refleksija, povratna informacija, poučevanje
Published in DKUM: 13.11.2017; Views: 1228; Downloads: 94
Full text (190,03 KB)
This document has many files! More... |
6. Učni pogovor kot pot h kakovostnemu učenju in znanjuAndreja Strmšek, 2016, master's thesis Abstract: Ob aktualnih razpravah in iskanjih poti do kakovostnega znanja so aktualne tudi razprave o vlogi učnega pogovora pri tem. Učni pogovor je imel pomembno vlogo že v stari Grčiji, njegov pomen potrjujejo raziskave stare več desetletij, a praksa teh spoznanj še ne »živi«. V raziskavi smo ugotovili, da je učni pogovor precej pogosto uporabljen pri različnih predmetih, različnih tipih učnih ur in pri različno starih učencih. Prav tako je med učitelji osnovnih šol živo prepričanje o pomenu in vlogi učnega pogovora za kakovostno učenje in znanje, v praksi pa prevladujejo značilnosti tradicionalnega pristopa k pogovoru, ki učencev ne spodbuja k višjim ravnem razmišljanja. Opažamo veliko število vprašanj s strani učiteljev in redka na strani učencev, čeprav so z vidika razvijanja pristnega pogovora zelo dragocena. Med vprašanji učiteljev prevladujejo spominska vprašanja. Odgovori učencev so prevladujoče kratki in »čas za razmislek« ostaja v okviru sekunde. Povratna informacija je večinoma usmerjena v vsebino in se posreduje v obliki kratkih informacij. Med ovirami za uporabo učnega pogovora, ki jih navajajo anketirani učitelji, se najpogosteje pojavi pomanjkanje časa in pomanjkanje komunikacijskih spretnosti pri učencih. Opazovanje prakse pokaže šibko interakcijo med učenci, voden učni pogovor s strani učiteljev ter organizacijske ovire (razporeditev stolov in miz v učilnici, število učencev v razredu, časovni okvir ene učne ure). Prepoznali pa smo nekaj značilnosti pristnega pogovora in sicer so učitelji za izhodišča za učni pogovor uporabljali različne spodbude, ne le vprašanja. Na nepopolne odgovore učencev so se odzivali z dodatnimi vprašanji, ki so spodbujala k razmišljanju. Prav tako so se trudili vživeti v način razmišljanja učencev in razumeti njihove odgovore. Predlagamo poti, ki vodijo k uporabo spoznanj o učnem pogovoru v praksi, vendar je od posameznega učitelja odvisno, ali se bo podal na katero izmed poti in spreminjal svoje poučevanje.
Keywords: kakovostno učenje in znanje, tradicionalni in pristni učni pogovor, vprašanja učiteljev in učencev, razredna klima, povratna informacija
Published in DKUM: 26.08.2016; Views: 1982; Downloads: 237
Full text (2,54 MB) |
7. Izvedba, vrednotenje in ocenjevanje laboratorijskega dela pri pouku biologije v srednjih šolahUrška Cigler, 2015, master's thesis Abstract: Laboratorijsko delo je pri nekaterih predmetih ena izmed ključnih metod poučevanja, saj povezuje teoretična znanja s prakso. Prav tako je osnovna sestavina učnih načrtov v vseh programih. V našem magistrskem delu smo ugotavljali, kako pogosto se v srednjih šolah izvajajo laboratorijske vaje ter kako poteka vrednotenje in ocenjevanje laboratorijskega dela. Podatke smo zbrali s pomočjo ankete in ugotovili, da je število ur, ki jih profesorji namenijo laboratorijskemu delu, premajhno. Prav tako bi bilo potrebno povečati tudi število samostojno izvedenih vaj, saj je še vedno večina le-teh izvedena demonstracijsko, ter vaj, ki vsebujejo več problemskosti in ustvarjalnosti. Laboratorijske vaje se najpogosteje izvajajo po načinu »kuharskega recepta«, kjer dobijo dijaki vnaprej pripravljena navodila, ki jim sledijo in jih privedejo do končne rešitve. Glede na naše podatke se laboratorijsko delo ocenjuje. Najpogosteje se ocenijo končna poročila, zelo redko pa se ocenjuje pripravljenost na laboratorijsko vajo in razumevanje navodil. Povečanje števila izvedenih laboratorijskih vaj, povečanje količine samostojno izvedenih laboratorijskih vaj in povečanje količine podajanja povratnih informacij so spremembe, ki bi jih dijaki v zvezi z laboratorijskim delom uvedli. Računalnik se pri pouku biologije uporablja le kot pripomoček pri predavanjih, seminarskih nalogah in referatih.
Keywords: laboratorijsko delo, biologija, izvedba, vrednotenje, ocenjevanje, povratna informacija, kompetence, računalnik
Published in DKUM: 15.06.2015; Views: 2298; Downloads: 235
Full text (1,06 MB) |
8. FORMATIVNO SPREMLJANJE ZNANJA UČENCEV V OSNOVNI ŠOLIMateja Kop, 2015, master's thesis Abstract: Formativno spremljanje ima v današnjem casu vedno pomembnejšo vlogo, saj pomeni bolj nazorno spremljanje slehernega ucenca ob pomoci in povratni informaciji ucitelja za doseganje optimalnega rezultata ucenca, primernega njegovim realnim zmožnostim.
Konstruiranje znanja poteka ob procesu osmišljanja lastnih izkušenj. Pojmovanje bistva in nastajanja znanja temelji na prepricanju, da znanje ni nekaj, kar obstaja objektivno, neodvisno od tistega, ki spoznava, ampak je subjektiven konstrukt (zgradba), ki ga v procesu osmišljanja lastnih izkušenj ustvarja vsak posamezni ucenec.
Proces formativnega spremljanja je osredotocen na ucenca, pri cemer ucenec razvija spretnosti in vešcine, ki vodijo v samostojno reševanje nalog. Vloga ucitelja je, da ucenca spremlja znotraj t. i. obmocja bližnjega razvoja, kar pomeni, da mu nudi ravno pravšnjo mero
pomoci in vodenja. Na eni strani so ucenci v takšnem konstruktivisticnem okolju sooceni z
izzivom, ki ga predstavlja samostojno odkrivanje koncepta, hkrati pa se ucijo, kako se uciti,
razvijajo ter implementirajo strategije, ki so znacilne za samostojne mislece in ucence.
Prav tako je bistvo konstruktivizma v pedagogiki poudarjanje nacina, procesa, ucencevega
pridobivanja znanja oz. oblikovanja konstrukta. Za ucitelje, ki formativno spremljajo
ucencevo znanje, je v veliki meri pomemben proces ucenja, to je proces, skozi katerega
posameznik usvaja spretnosti, strategije in sredstva, s katerimi lahko ucinkovito izvede ucno
nalogo. Pomembno je tudi, kdaj in kako se uporablja posamezna ucna strategija.
Keywords: Osnovna šola, konstruktivizem, preverjanja znanja, formativno spremljanje, avtenticne in alternativne oblike preverjanja znanja, povratna informacija, portfolio.
Published in DKUM: 14.04.2015; Views: 7409; Downloads: 1255
Full text (458,94 KB) |
9. MODEL OBVLADOVANJA KIBERNETSKIH POVEZAV PRI TIMSKEM DELUTina Turk, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na model obvladovanja kibernetskih povezav pri timskem delu. Uvodoma je bil opredeljen namen in cilj diplomske naloge ter predstavitev metode za dosego ciljev.
Diplomsko delo temelji na teoretskih opredelitvah timskega dela, komuniciranja, splošne teorije sistemov in informacij ter upravljanja po kibernetsko informacijski teoriji. Na podlagi študija literature iz prej omenjenih področij, je prikazan model obvladovanja kibernetskih povezav pri timskem delu v podjetju SIQ na oddelku Igralniške tehnologije.
Pri praktičnem delu smo uporabili anketo. Na podlagi vprašalnika, ki temelji na teoretičnih spoznanjih večjega števila avtorjev, smo zajeli ključne elemente regulacijskega kroga ter s tem izluščili bistvo delovanja modela obvladovanja kibernetskih povezav pri timskem delu. Z rezultati ankete smo ugotovili prepletenost posameznih elementov regulacijskega kroga. Ti elementi so: vodenje, relevantnost informacij, pravočasnost informacij – časovna dimenzija, kontrola in nadzor ter motnje.
Kot sklepno ugotovitev smo navedli, da je za uspešno funkcioniranje modela obvladovanja kibernetskih povezav pri timskem delu oddelka Igralniške tehnologije potrebno, da vsi sestavni deli regulacijskega toka funkcionirajo časovno usklajeno, da so informacije relevantne, da je pretok informacij permanenten, količinsko in vsebinsko zadosten ter da je jasno opredeljena odgovornost posameznih članov v timu.
Keywords: tim, komuniciranje, splošna teorija sistemov, kibernetika, informacija, povratna informacija, regulacija
Published in DKUM: 13.09.2012; Views: 1657; Downloads: 130
Full text (1,48 MB) |
10. Formativno spremljanje kot oblika preverjanja znanjaNastja Bat, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so predstavljene temeljne značilnosti programa formativnega spremljanja razvoja učenca, ki izostreno spremlja slehernega učenca ob pomoči in povratni informaciji učitelja za doseganje optimalnega rezultata učenca, primernega njegovim realnim zmožnostim.
V teoretičnem delu izvemo o samem programu formativnega spremljanja, ki se ukvarja z močnimi in šibkimi predznanji, z zagotavljanjem stika med učnimi stopnjami za dosego ciljev in z aktualnim povratnim informiranjem za oblikovanje dosežka. Predstavljene so avtentične oblike dela in pojasnjeni različni spoznavni stili, s katerimi se učitelj srečuje pri poučevanju. Kot eno izmed temeljnih oblik uvajanja formativnega spremljanja predstavlja portfolio, ki omogoča sprotno spremljanje posameznega učenca. Teoretični del vključuje tudi značilnosti take vrste uvajanja preverjanja v različnih državah po svetu.
V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljen izbor samega problema, torej Kosovelove konstruktivistične pesmi Kons: 4, načrtovanje in izvedba učne ure ter povratna informacija o opravljenem delu. Upoštevana je bila različnost učnih stilov posameznih učencev s pomočjo vprašalnika o učnih stilih, ki je bil predhodno izveden. Prikazano je tudi samostojno delo učencev v okviru učne ure. Vsa opažanja o štirih spremljanih učencih pa so bila tudi zabeležena v portfolio kot povratna informacija.
Keywords: Ključne besede: formativno spremljanje napredka, avtentične oblike dela, povratna informacija, portfolio, predznanje, učni stili, preverjanje znanja, evalvacija.
Published in DKUM: 26.03.2012; Views: 6001; Downloads: 1561
Full text (1,35 MB) |
