| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Potisna sila pri površinski razelektritvi na dielektrični pregradi : magistrsko delo
Juš Polanšek, 2023, master's thesis

Abstract: Površinsko razelektritev na dielektrični pregradi dobimo, ko na dve elektrodi, ločeni z dielektrikom, priključimo visoko električno napetost. Zrak v bližini elektrode se ionizira in tvori hladno atmosfersko plazmo. V električnem polju ustvarjeni in pospešeni nabiti delci trčijo z nevtralnimi delci in jim prenesejo gibalno količino zaradi česar se zrak nad dielektrikom začne premikat, kar povzroči potisno silo. Na tem področju še vedno ni dobro raziskano, kako debelina dielektrika in razdalja med elektrodama vplivata na potisno silo, še posebej pri višjih frekvencah, kot je 20 kHz. Iz dostopne literature je razvidno, da potisna sile še ni bila neposredno izmerjena in tudi ne analiziran njen časovni potek. V magistrski nalogi smo se zato odločili, da eksperimentalno preučimo potisno silo. Raziskovali smo, kako različne geometrijske lastnosti in termični pojavi vplivajo na potisno silo pri površinski razelektritvi na dielektrični pregradi. Ugotovili smo, da je pri enakih amplitudah električne napetosti potisna sila večja na tanjšem dielektriku in da se sila veča, ko uporabimo tanjšo izpostavljeno elektrodo. Pri uporabi ožje izolirane elektrode smo opazili, da na določenem območju sila neha naraščati, kljub temu da se napetost še vedno veča. Sklepamo, da je razlog za ta pojav nasičenje ionskega oblaka nad dielektrikom. Izmerili smo, da je sila največja, če sta elektrodi izmaknjeni za približno 1 mm. Optimalna razdalja je v okviru merske napake ostala enaka pri različnih jakostih napetosti in dveh širinah izolirane elektrode. Določili smo smer potisne sile na 8°±2° glede na površino dielektrika in ugotovili, da smer ni odvisna od amplitude električne napetosti in širine izolirane elektrode. Izmerili smo časovni potek sile in temperature na dielektrikih različnih debelin in ugotovili, da je padanje sile s časom povezano s segrevanjem plina zraka nad površino dielektrika. To smo preverili tudi z analizo števila in amplitud razelektritev iz električnega toka, izmerjenega z osciloskopom. Izvedene meritve in znanstvena spoznanja iz tega dela bodo uporabna predvsem za regulacijo zračnega toka v različne namene.
Keywords: atmosferska hladna plazma, površinska razelektritev na dielektrični pregradi, potisna sila, visoka električna napetost, razelektritev zraka, geometrijski parametri razelektritve, termični pojavi v plazmi.
Published in DKUM: 18.09.2023; Views: 334; Downloads: 12
.pdf Full text (3,36 MB)

2.
Razvoj mikrofluidnega rotacijskega motorja
Matjaž Petek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Namen tega zaključnega dela je predstavitev novih spoznanj na aktualnih področjih izdelovanja in minimizacije naprav za milimetrski oz. mikrometrski svet. Konkretno, delo opisuje eksperimentalno delo in rezultate, pridobljene pri razvijanju naprave, imenovane mikrofluidni rotacijski motor. Raziskovalno delo je usmerjeno v razvoj in minimizacijo rotacijskega motorja, ki bi relativno na svojo velikost dosegel uporabno vrednost števila vrtljajev in pogonske moči. Končni rezultati so privedli do ustrezne metode rotacijskega motorja, ki deluje, vendar ima slabo ponovljivost. Rezultati predhodnih eksperimentov so pomagali pri razvoju končne oblike in podali veliko razumevanja na področju mikro sveta, površinske napetosti in delovanja vzbujenih krožnih tokov.
Keywords: Rotacijski motor, mikrometrsko področje, površinska napetost
Published in DKUM: 19.10.2018; Views: 977; Downloads: 120
.pdf Full text (2,20 MB)

3.
Razvoj metode za merjenje difuzijskih koeficientov in površinskih napetosti iz geometrije viseče kaplje s superkritičnimi fluidi
Gregor Fakin, 2017, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bila vzpostavitev merilne naprave in razvoj ter uporaba metode viseče kaplje za merjenje površinskih napetosti in difuzijskih koeficientov v dvofaznih sistemih v okolici kritične točke. Geometrijo kaplje smo določali s pomočjo industrijske kamere Basler in programa OpenDrop 1.1. Gostote dvofaznih sistemov, ki smo jih potrebovali pri določanju površinskih napetosti in difuzijskih koeficientov, smo povzeli bodisi iz podatkovne baze NIST bodisi jih določili z gostotometrom Anton Paar DMA 602. V prvem delu magistrske naloge je prikazana uporaba metode viseče kaplje za določanje površinskih napetosti dvofaznih sistemov. Metodo smo umerili za dvofazni sistem voda/CO2 pri izotermah 25 °C in 45 °C v območju tlakov do 200 bar. Rezultati umeritve metode kažejo dobro primerljivost z literaturo, kar je zadoščalo za nadaljnje merjenje površinske napetosti še neraziskanim dvofaznim sistemom slanica/CO2, slanica/CO2+5 vol.% Ar in slanica/CO2+10 vol.% Ar pri izotermah 40 °C, 50 °C, 60 °C, 70 °C in 80 °C in območju tlakov od 50 bar do 300 bar. Podatke o površinskih napetosti izmerjenih dvofaznih sistemov smo uporabili pri določanju kapacitete shranjevanja ogljika (ang. Carbon Capture and Storage – CCS) v izbrano globokomorsko slanico Gorgon, kjer smo ugotovili, da dodatek Ar v sistem povzroči zmanjšanje kapacitete shranjevanja CO2. V drugem delu magistrske naloge smo razvili metodo za merjenje difuzijskih koeficientov iz geometrije viseče kaplje. Metoda je temeljila na predpostavkah psevdostacionarnega stanja sistema in prenosa snovi z ekvimolarno protitočno difuzijo. Razvita metoda se je umerila za sistem voda/CO2 pri izotermah 25 °C in 45 °C in območju tlakov od 50 bar do 600 bar ter izkazala dobro ujemanje z literaturo in teoretičnimi izračuni. Zaradi ugotavljanja vpliva dodatka soli v dvofaznem sistemu voda/CO2, smo pri enakih izotermah in tlakih izmerili difuzijske koeficiente za sistem slanica/CO2, kjer smo ugotovili, da dodatek soli povzroči porast difuzijskih koeficientov pri izotermi 25 °C, ne pa tudi pri izotermi 45 °C.
Keywords: površinska napetost, difuzijski koeficient, viseča kaplja, dvofazni sistem, ujetje in shranjevanje ogljika
Published in DKUM: 14.09.2017; Views: 1390; Downloads: 120
.pdf Full text (5,24 MB)

4.
Določitev površinske napetosti nematskega tekočega kristala in nekaterih izotropnih kapljevin na obdelanih steklenih površinah z metodo kapilarnega dviga
Denis Rajh, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so predstavljene meritve močenja in kapilarnega dviga vode, glicerola, silikonskega olja in tekočega kristala na obdelanih steklenih površinah z namenom določitve površinske napetosti. Delo je sestavljeno iz teoretičnega opisa kapilarnih pojavov s poudarkom na računanju oblike meniskusa in višine kapilarnega dviga, predstavitve fizikalnih lastnosti uporabljenih materialov in eksperimentalnih metod ter rezultatov. Razvil sem postopek merjenja kontaktnih kotov kapljevin na ravnih podlagah s prilagojenim optičnim mikroskopom s horizontalno postavitvijo objektivov, ki je bil uporaben tudi za določanje oblike meniskusov in meritve višin kapilarnih dvigov v cilindričnih kapilarah. Ugotovil sem, da ima obdelava steklenih površin s silanom različen vpliv na močenje polarnih in nepolarnih kapljevin, kar se pozna tudi pri spreminjanju višine kapilarnih dvigov. Pokazal sem tudi, da se anizotropne lastnosti nematskega tekočega kristala izrazijo v anizotropiji površinske napetosti, ki je odvisna od robnih pogojev na površini stekla. Metoda kapilarnega dviga v ozkih cilindričnih kapilarah se je izkazala kot enostaven, učinkovit, ponovljiv in dovolj natančen način določanja površinske napetosti različnih vrst kapljevin, ki je uporabna tudi za raziskovanje vpliva kemijske funkcionalizacije površin na lastnosti močenja.
Keywords: kapilarni dvig, močenje, površinska napetost, kapljevine, tekoči kristali
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 1157; Downloads: 255
.pdf Full text (5,87 MB)

5.
MERJENJE FIZIKALNO-KEMIJSKIH IN TRANSPORTNIH LASTNOSTI SISTEMA POLIMER/SCF
Tina Kegl, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vedno večje zahteve po zmanjšanju negativnega vpliva na okolje in povečanju kakovosti proizvodov vodijo do pospešenih raziskav na področju razvoja novih tehnologij. Med razmeroma nove tehnologije uvrščamo visokotlačne procese s superkritičnimi fluidi, ki veljajo za okolju prijazna, zelena topila. Diplomsko delo prikazuje študijo fizikalno-kemijskih in transportnih lastnosti sistemov polimer/SCF z namenom procesiranja polimerov pri optimalnih eksperimentalnih pogojih. Preučevane lastnosti sistemov PEG 600/CO2 in Brij52/CO2 pri tlakih od 0 bar do 300 bar in temperaturah 333 K in 353 K so gostota, površinska napetost, topnost in difuzijski koeficient. Gostota sistema je določena z gostotomerom z nihajočo U-cevko in z magnetno suspenzijsko tehtnico. Površinska napetost je določena z metodo kapilarnega dviga. Magnetna suspenzijska tehtnica je bila uporabljena tudi za določanje difuzijskega koeficienta in topnosti superkritičnega CO2 v izbranih polimerih. Na osnovi analize eksperimentalno dobljenih fizikalno-kemijskih in transportnih lastnosti so določeni optimalni procesni parametri za procesiranje polimerov. Mikronizacija s superkritičnim CO2 polimera Brij52 in polimera Brij52 z zdravilno učinkovino esomeprazol je izvedena s PGSS-metodo, medtem ko je za pridobivanje polimerne pene iz Brij52 s superkritičnim CO2 uporabljena GF-metoda. V okviru diplomske naloge je izvedena tudi analiza dobljenih vzorcev po procesiranju polimerov z okoljskim vrstičnim elektronskim mikroskopom. Rezultati kažejo, da večjo topnost CO2 v talini polimera, večji difuzijski koeficient in manjšo površinsko napetost zagotavlja sistem Brij52/CO2 za vse izbrane tlake in temperature. Tlak in temperatura v avtoklavu pri mikronizaciji polimera Brij52 in polimera Brij52 z esomeprazolom ter tvorbi pene iz polimera Brij52 znašata 333 K in 150 bar. Po primerjavi dobljenih rezultatov sistema PEG 600/CO2 z razpoložljivimi rezultati iz literature ugotavljamo, da se vplivi posameznih preučevanih parametrov na fizikalno-kemijske in transportne lastnosti dobro ujemajo. Na osnovi tega lahko sklepamo, da so meritve uspešno izvedene tudi za sistem Brij52/CO2, za katerega ni ustreznih rezultatov v razpoložljivi literaturi.
Keywords: procesiranje polimerov, superkritični fluid, gostota, površinska napetost, topnost, difuzijski koeficient
Published in DKUM: 08.09.2016; Views: 2988; Downloads: 1299
.pdf Full text (3,51 MB)

6.
EKSPERIMENTIRANJE S KUHINJSKIMI PRIPOMOČKI V VRTCU
Viktorija Hribernik, 2014, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Diplomsko delo z naslovom Eksperimentiranje s kuhinjskimi pripomočki v vrtcu je praktično diplomsko delo. Njegov poglavitni namen je predstavitev enostavnih eksperimentov s kuhinjskimi pripomočki s področja fizike, ki so primerni za izvajanje v vrtcu, ter pri tem navdušiti otroke za eksperimentalno delo in jim ob zanimivih eksperimentih približati fizikalne vsebine. Poudarek predstavljenih eksperimentov je na otrokovem samostojnem izvajanju, ob čemer otroci razvijajo sposobnosti opazovanja, problemskega razmišljanja in interpretacije rezultatov. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo podrobneje opredelili zgodnje naravoslovje in naravoslovne vsebine v vrtcu, predvsem vsebine s področja fizike. Podrobneje smo opisali tudi eksperimentalno delo in uporabo te metode v vrtcu. Praktični del vsebuje tri sklope eksperimentov, razdeljenih glede na fizikalno področje – statična elektrika, površinska napetost in zvok. V vsakem sklopu je opis fizikalne vsebine ter pet eksperimentov. Pri vsakem eksperimentu so navedene potrebščine, navodila za izvedbo, fizikalno ozadje ter evalvacija izvedbe v praksi. V drugem delu praktičnega dela so predstavljeni rezultati anketiranja otrok ter lastna opažanja ob izvajanju dejavnosti na oddelku otrok, starih od 3 do 6 let. Rezultati anket so pokazali, da je otrokom takšen način dela izredno zanimiv, in da si želijo v vrtcu še več eksperimentiranja. V zaključku smo ovrednotili zastavljene hipoteze ter opisali nadaljnje možnosti glede vpeljave eksperimentiranja in fizikalnih vsebin v dejavnosti v vrtcu.
Keywords: zgodnje naravoslovje, eksperimenti, fizika, statična elektrika, površinska napetost, zvok.
Published in DKUM: 10.12.2014; Views: 3197; Downloads: 627
.pdf Full text (1,35 MB)

7.
DOLOČITEV POVRŠINSKE NAPETOSTI Z METODO KAPILARNEGA DVIGA DVOFAZNIH SISTEMOV
Gregor Kravanja, 2014, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil postavitev merilne naprave in razvoj nove metode merjenja površinske napetosti s kapilarnim dvigom dvofaznih sistemov v okolici kritične točke. Za pridobitev natančnih in primerljivih meritev je bilo potrebno poznati natančni notranji premer tankih kapilar. Določili smo ga z metodo laserskega tipanja na nemški koordinatni merilni napravi ZEISS tipa UMC-850 s pomočjo merilne programske opreme CALYPSO 5.1.4. Za merjenje ravnotežne višine smo uporabili računalniški program Logger Pro, ki omogoča natančno analizo razdalj med dvema točkama. Gostote dvofaznih sistemov smo dobili iz podatkovne baze NIST ali jih izmerili s pomočjo gravimetrične metode jemanja vzorcev iz mešalnega avtoklava. Površinsko napetost smo merili v treh dvofaznih sistemih: voda/CO2, slanica/CO2 in polimer PEG/CO2 v razponu od 1 bara do 200 barov. Prve meritve smo izvedli za sistem voda/CO2 pri treh izotermah (25 °C, 45 °C in 60 °C) in jih primerjali z literaturo. Ugotovili smo, da daje naša metoda primerljive in ponovljive rezultate, ki kažejo, da se s povečanjem tlaka površinska napetost linearno zmanjšuje do območja fazne spremembe CO2, v območju višjih tlakov pa doseže konstantno vrednost. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se površinska napetost pri atmosferskih pogojih z nižanjem temperature poveča, v območju višjih tlakov pa pada. Zaradi možnosti skladiščenja toplogrednega plina CO2 v slanico smo v avtoklavu simulirali razmere, ki potekajo pri vbrizgavanju CO2 v slane reke več kilometrov pod zemljo. Ugotovili smo, da se z višanjem koncentracije soli v vodni raztopini (od 14 g/l do 200 g/l) viša vrednost površinske napetosti. Z namenom pridobitve še neraziskanih termodinamskih podatkov v okolici kritične točke smo izmerili površinsko napetost sistema polimera PEG/CO2. Rezultati kažejo, da se je površinska napetost sistema PEG/CO2 (molske mase PEG: 200, 400, 600) s povečanjem tlaka prav tako linearno zmanjševala.
Keywords: površinska napetost, kapilarni dvig, gostota, slanica, PEG
Published in DKUM: 09.09.2014; Views: 2901; Downloads: 533  (1 vote)
.pdf Full text (4,89 MB)

8.
Vpliv fizikalno-kemijskih parametrov vlaken na rezultate protimikrobnih testiranj
Nives Vodišek, 2014, master's thesis

Abstract: Potreba in zahteva po protimikrobni obdelavi tekstilij je zelo velika. Raziskanih je že precej različnih spojin, ki imajo te lastnosti, vendar jih je veliko škodljivih za ljudi in okolje. Zato je trend v iskanju naravnih in neškodljivih protimikrobnih sredstev. Žal pa je njihova vezava na tekstilno matrico in tudi stopnja učinkovitosti po navadi slabša. Problem s katerim smo se soočili že v diplomskem delu je, da smo dobili redukcijo mikroorganizmov na vzorcih, ki sploh niso bili obdelani s protimikrobnim sredstvom. Učinkovitost obdelanih tekstilij s protimikrobnimi sredstvi se določa z različnimi metodami, standardiziranimi in nestandardiziranimi. Vsaka od teh metod ima različen pristop k vrednotenju. Najbolj pogosto uporabljene so AATCC 100, AATCC 147, ASTM E 2149 in JIS L 1902. Problem pri nekaterih metodah je, da so rezultati pokazali nerazumljivo inhibicijo patogenih organizmov, kjer naj ne bi bila prisotna kot na primer pri neobdelanem vzorcu. Velikokrat prihaja tudi do napačne interpretacije rezultatov. Zato smo se v tem magistrskem delu osredotočili na testiranje neobdelanih tekstilnih vzorcev po različnih metodah. Izbrali smo najbolj pogoste in nam dostopne metode ASTM E 2149, ASTM E 2315 in JIS L 1902. Vzorce smo dali testirati v različne laboratorije. Kot vidimo v poglavju, Rezultati in meritve v preglednici 4.10 smo kljub temu dobili redukcijo mikroorganizmov. Zato smo preučili vpliv fizikalno-kemijskih parametrov vlaken, na mikrobiološke lastnosti vlaken.
Keywords: celuloza, bombaž, viskoza, PES vlakna, mikrobiološko testiranje, time-kill metoda ASTM E 2315, stresalna metoda ASTM E 2149, JIS L 1902, tenziometer, stični kot, površinska napetost, površinska energija
Published in DKUM: 04.04.2014; Views: 2234; Downloads: 187
.pdf Full text (2,43 MB)

9.
OCENA UPORABNOSTI VODNEGA PRENOSA TISKA NA MALIH GOSPODINJSKIH APARATIH
Toni Novak, 2013, specialist thesis

Abstract: Tehnologija prenosa tiska s pomočjo vode, ki sem jo raziskoval v svoji specialistični nalogi, je še dokaj nova. Tehnologija omogoča nanos različnih barvnih odtenkov, dekorjev in dizajnov na površino izdelka s pomočjo filma, ki plava na vodi. Nanos se vrši tako, da izdelek potopimo preko filma v vodo. Tehnologija nam nudi veliko možnosti hitrega prilagajanja posameznim in specifičnim zahtevam trga. Cilj specialistične naloge je spoznati in osvojiti tehnologijo, preučiti možnosti uporabe v podjetju BSH Hišni aparati, d. o. o., ter na podlagi ugotovitev pripraviti nalogo kot priročnik, ki bo služil vsem, ki se bodo s to tehnologijo ukvarjali. Specialistična naloga naj bo smernica, po kateri se bodo lahko ravnali tudi drugi oddelki znotraj našega podjetja.
Keywords: prenos tiska s pomočjo vode, površinska napetost, plastični materiali, obdelava površin s pomočjo plazme, Buchholz, preizkus s strganjem
Published in DKUM: 27.11.2013; Views: 2240; Downloads: 186
.pdf Full text (4,19 MB)

10.
VPLIV TEMPERATURE NA KRITIČNO MICELNO KONCENTRACIJO IONSKIH IN NEIONSKIH SURFAKTANTOV
Gregor Uhan, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je določiti kritično micelno koncentracijo (CMC) za kationski surfaktant (trimetil-tetradecilamonijev klorid-TTSCl) in za neionski surfaktant Triton-X-100 pri standardnih pogojih in preučiti vpliv temperature na CMC. Kot topilo smo uporabili Milli-Q vodo. Pri tem smo se osredotočili na dve temperaturni območji. In sicer za kationski surfaktant je bilo območje od 288 K do 313 K, medtem ko za neionskega od 283 K do 313 K. Za vsakega posebej smo uporabili različni metodi: klasično konduktometrično metodo (kationski surfaktant) in metodo površinske napetosti (neionski surfaktant). S pomočjo le-teh smo za kationski surfaktant dobili odvisnost v obliki 'črke U' ter linearno padajočo odvisnost za neionski surfaktant, tako kot je v skladu z literaturo. Na koncu smo izračunali termodinamske količine: spremembo entalpije micelizacije (ΔH_mic^°), spremembo entropije micelizacije (ΔSmic) in spremembo Gibbsove energije (ΔG_mic^°). Pri tem smo vse tri količine za ionski surfaktant izračunali na dva različna načina in sicer v primeru, kjer se upošteva vpliv temperature na stopnjo disociacije protiiona (β) in kadar se ta vpliv lahko zanemari, če je sprememba β majhna. Za neionski surfaktant smo uporabili enačbe za izračun termodinamskih količin, pri čemu se stopnja disociacije proti-iona ne upošteva, saj neionski surfaktanti ne disociirajo. V obeh primerih smo ugotovili, da je proces micelizacije spontan saj je prosta Gibbsova energija micelizacije (ΔG_mic^°) negativna, medtem ko za ostali termodinamski količini lahko povemo, da sta bistveno drugačni, kar nam nakazujejo rezultati v tabelah.
Keywords: surfaktant, kritična micelna koncentracija (CMC), kationski surfaktant trimetil-tetradecilamonijev klorid (TTSCl), Neionski surfaktant (Triton-X-100), termodinamika micelizacije, agregacija, električna prevodnost, površinska napetost.
Published in DKUM: 04.11.2013; Views: 3406; Downloads: 342
.pdf Full text (2,50 MB)

Search done in 0.95 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica