| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Analiza površine vlaken z mikroskopijo atomskih sil (AFM)
Lidija Tušek, Simona Strnad, Karin Stana-Kleinschek, Volker Ribitsch, Carsten Werner, 2000, original scientific article

Abstract: Mikroskopija atomskih sil (ang.: atomic force microscopy AFM) je ena od oblik mikroskopij, ki omogoča opazovanje neprevodnih površin v nanometrskem merilu. Razvila sta jo Nobelova nagrajenca s področja fizike, Binnig in Roher [5, 6]. Od izuma leta 1986 pa do danes je mikroskop atomskih sil postal zelo pomemben inštrument v laboratorijih za fiziko trdnih snovi, kemijskih, polimernih in bioloških laboratorijih, pojavlja pa se tudi že v industriji. Izredno uporaben je na področju tekstilstva, čeprav njegovih zmožnosti na tem področju do sedaj še niso intenzivneje raziskali. Struktura vlaken je zapletena. Večinoma je morfologija površine drugačna od tiste v notranjosti. Oblika površine vlaken vpliva na procese, ki se odvijajo na mejnih površinah. Zato je toliko bolj pomembno uvajanje novih metod na področje analize površinskih lastnosti vlaken. Mikroskop atomskih sil AFM nudi informacije o fibrilni strukturi vlaken, poleg tridimenzionalne analize površine vlaken omogoča tudi merjenje medmolekulskih in medatomskih sil velikostnega reda nekaj nN. V primerjavi z elektronskim mikroskopom je priprava vzorca mnogo enostavnejša. V prispevku je opisan princip delovanja AFM in predstavljeni rezultati analize PAG filamenta. Na površini PA6 monofilamenta je vidna fibrilna struktura. Najmanjši fibrili, ki jih je mogoče razločiti, imajo premer le nekaj 10 nm. Združujejo se v večje fibrilne snope, ki v najširših predelih merijo 1 do 2 μm. Praznine in vdolbine na površini so različno velike (30-200 nm) in so okrogle ali ovalne oblike, usmerjene v smeri osi vlakna. Površina filamenta je v smeri osi vlakna manj razbrazdana; višinska razlika med najnižjimi in najvišjimi področji znaša v prečni smeri do 70 nm, v vzdolžni smeri pa do 30 nm.
Keywords: mikroskop atomskih sil, obdelava slik, površinska analiza, struktura, vlakna, PA6
Published: 30.08.2017; Views: 1209; Downloads: 73
.pdf Full text (902,74 KB)
This document has many files! More...

2.
Analiza aminov na jeklu
Natalija Grah, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo preučevali učinkovitost inhibicije osmih izbranih aminov, in sicer 2-etil-heksil-amina, anilina, benzilamina, butilamina, etilamina, izopropilamina, oktilamina in trietanolamina kot potencialne korozijske inhibitorje. Poskuse smo izvedli na nizko legiranem jeklu C15, pri čemer smo korozijski inhibitor dodajali v raztopino korozivnega medija. Potopitvene preskuse smo izvedli pri dveh temperaturah: sobni (25 °C) in pri 70 °C. Z elektrokemijskimi meritvami smo nadaljevali le pri sobni temperaturi. Za najučinkovitejše molekule smo izvedli še meritve s 3D-profilometrom, meritve omočitvenega kota in FTIR-analizo. Kot korozivni medij smo izbrali 3-odstotno raztopino NaCl. Amine smo dodajali v dveh različnih utežnih deležih, prvi (nižji) je bil 0,1 % in drugi (večji) 1,0 %. Za izboljšanje inhibicije smo preskusili tudi, kakšen učinek ima na korozijo dodatek jodidnih ionov. V ta namen smo korozivnemu mediju z in brez korozijskega inhibitorja dodali KI. Tudi pri tem smo uporabili dva različna utežna deleža dodatka KI – 0,5 in 1,0 %. Vse vzorce smo pripravljenim raztopinam pustili izpostavljene 72 ur. Nadalje so uporabili različne elektrokemijske metode: kronopotenciometrične meritve, meritve polarizacijske upornosti in potenciodinamske meritve. Prvi dve metodi sta potekali 10 ur, medtem ko smo potenciodinamske meritve izvedli po 10 urah, pri sobni temperaturi, z obema koncentracijama aminov in 0,5-odstotnim dodatkom KI. Na podlagi rezultatov potopitvenih preskusov smo določili učinkovitost inhibicije, korozijsko hitrost in sinergistični parameter. Ugotovili smo, da na učinkovitost posameznega amina vpliva koncentracija, temperatura in v manjši meri tudi dodatek KI. Najvišjo učinkovitost inhibicije (61,57 %) smo dosegli z dodatkom 1,0 % izopropilamina pri 70 °C. S pomočjo potenciodinamskih krivulj smo ugotovili, da pri višji koncentraciji aminov (1,0 %) prevladuje mešani tip korozijskih inhibitorjev. Z rezultati površinske analize smo na koncu dobili podatke o razliki med vzorcem v neinhibirani raztopini in vzorcem v inhibirani raztopini, s čimer potrjujemo adsorpcijo aminov na površino jekla C15.
Keywords: amini, elektrokemija, površinska analiza, korozijski inhibitorji
Published: 16.09.2016; Views: 915; Downloads: 69
.pdf Full text (3,66 MB)

3.
Elektrokemijska in površinska analiza azolov na jeklu
Barbara Petovar, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo prikazuje študijo korozije nizkolegiranega jekla v 3-odstotni raztopini NaCl in inhibicijo korozije z različnimi azoli. Z elektrokemijskimi metodami smo določili učinkovitost in značilnosti jekla C15 ob prisotnosti uporabljenih korozijskih inhibitorjev. S površinsko analizo smo potrdili, da se azoli adsorbirajo na površino kovinskega vzorca in ga na tak način zaščitijo pred korozijo. S potopitvijo enakih vzorcev nizkolegiranega jekla za 72 ur v 3-odstotno raztopino NaCl in 3-odstotno raztopino NaCl z 0,5- ali 2-odstotnim dodatkom KI za povečanje učinkovitosti korozijskih inhibitorjev smo ugotovili, da je pri vseh pogojih (sobna temperatura ali 70 °C, 1 mM ali 10 mM raztopine korozijskih inhibitorjev, brez ali z dodatkom KI) učinkovit korozijski inhibitor 5 metil-1H-benzotriazol (toliltriazol). Najučinkovitejši korozijski inhibitorji pri vseh potopitvah so bili še benzotriazol, 2-metilimidazol in 2 aminobenzimidazol. Elektrokemijsko smo analizirali najbolj učinkovite korozijske inhibitorje, koncentracije 10 mM v 3-odstotni raztopini NaCl in v 3-odstotni raztopini NaCl z 0,5-odstotnim dodatkom KI. Ugotovili smo, da ima jeklo C15 v kloridnem mediju ob dodatku toliltriazola najbolj pozitiven korozijski potencial, najbolj negativnega pa 2-aminobenzimidazol. Toliltriazol ima tudi v obeh medijih, ne glede na čas izpostavitve, najvišje vrednosti polarizacijske upornosti, torej je najbolj odporen proti enakomerni koroziji med vsemi testiranimi korozijskimi inhibitorji. Z meritvami ciklične polarizacije smo ugotovili, da deluje toliltriazol v obeh medijih kot katodni inhibitor. Z metodo infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo smo na površini vzorcev, ki so bili pri sobni temperaturi 72 ur potopljeni v 3-odstotno raztopino NaCl z dodatkom toliltriazola (10 mM) ter brez ali z 0,5- ali 2-odstotnim dodatkom KI, dokazali prisotnost toliltriazola. Učinkovitost inhibicije korozije s toliltriazolom smo potrdili tudi s 3D profilometrijo, saj je bila povprečna površinska hrapavost vzorcev, potopljenih v raztopine toliltriazola, manjša od hrapavosti vzorcev, potopljenih v 3-odstotno raztopino NaCl brez dodatka korozijskega inhibitorja. Z merjenjem omočitvenih kotov istim vzorcem kot pri prejšnjih površinskih analizah smo ugotovili, da so površine vzorcev hidrofilne.
Keywords: nizkolegirano jeklo, azoli, elektrokemija, površinska analiza
Published: 25.02.2016; Views: 1220; Downloads: 259
.pdf Full text (15,95 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica