| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 87
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
51.
PROBLEM BREZPOSELNOSTI MLADIH V SLOVENIJI
Maja Kranjc, 2011, final seminar paper

Abstract: Dobra izobrazba je eden ključnih faktorjev za vstop na trg dela. Dober poklic oziroma zaposlitev je eden od najpomembnejših dejavnikov v našem življenju. Najprej se moramo odločiti, kateri poklic nas veseli in nato še poiskati delo, v katerem bomo našli zadovoljstvo in bomo produktivni. S spremljanjem statističnih podatkov od leta 2000 so se na trgu kazala pozitivna gibanja. Povečevala se je stopnja zaposlenosti mladih in stopnja aktivnosti. Stopnja brezposelnosti se je do leta 2007 znižala, v letu 2008 pa se je zaradi gospodarske in finančne krize močno povečala, saj je veliko podjetij zajela kriza in ni bilo denarja za novo zaposlovanje, ampak so bila podjetja prisiljena odpuščati zaposlene. Večina mladih je zaposlenih po pogodbi za krajši delovni čas. Takemu zaposlovanju za krajši delovni čas in določen čas so pogosteje izpostavljene ženske. Prav tako ženske še vedno predstavljajo večji odstotek brezposelne delovne sile kot pa moški. Stopnja brezposelnosti po spolu se je v obdobju 2007 – 2010 povečala tako pri ženskah kot pri moških. Ugotavljam, da je posledica predvsem finančno – gospodarska kriza, ki je povzročila zapiranje številnih podjetij. Kriza je prizadela predvsem gradbeništvo, industrijo (avtomobilsko, tekstilno,…). Menim, da se bo stopnja brezposelnosti začela zmanjševati po letu 2012, saj si je gospodarstvo že nekoliko upomoglo. Največjo skupino iskanih poklicev, ki jih iščejo delodajalci, predstavljajo osebe s srednjo izobrazbo. To pomeni, da je največje povpraševanje po delovni sili s tretjo in četrto stopnjo izobrazbe, temu sledijo tisti z najnižjo izobrazbo, šele na koncu se najdejo tisti, ki imajo višjo oziroma visoko izobrazbo. Zaskrbljujoče je to, da se veliko mladih ne odloči za poklice nižje stopnje, saj jih večina stremi k boljši izobrazbi, s tem je potem zagotovljeno boljše delovno mesto in tudi plačilo. Vendar pa za vse ni dovolj delovnih mest, da bi imeli tako delo za katerega so se usposabljali. Zaradi tega, ker se jih veliko odloči za nadaljevanje izobraževanja, se je začel pojavljati primanjkljaj po srednje izobraženi delovni sili. Najpomembnejše pa je dejstvo, da narašča število diplomantov, ki nimajo izobrazbi primerne službe. Tu je potem največje vprašanje, čemu je bil namenjen ves trud, ki je bil vložen v šolanje, če morajo sprejeti delo nižje stopnje. V zadnjih dveh letih se je začelo vedno več mladih vključevati v program aktivne politike zaposlovanja. Povečal se je predvsem obseg vključevanja v programe spodbujanja zaposlovanja in samozaposlovanja. K temu so precej pripomogle državne subvencije. Tisti, ki so se odločili za svoje podjetje, so bili upravičeni do določenega zneska denarne pomoči. Povečan obseg vključevanja mladih v aktivno politiko zaposlovanja je posledica povečevanja stopnje brezposelnosti. Študentsko delo bo ostalo še vedno najpomembnejši faktor za delo. Študenti se zavedajo, da je zaposlitev težko dobiti in bodo zato še vedno podaljševali čas svojega študija, ki ga bodo namenjali delu preko napotnic. To delo verjetno ne bo delo, za katerega se šolajo, ampak zgolj neko delo, s katerim bodo lahko zaslužili nekaj denarja. Podjetja se bodo tega še vedno posluževala, saj je to poceni delovna sila in z njimi nimajo tolikšnih stroškov kot pa z zaposlenimi.
Keywords: brezposelnost, zaposlovanje, trg delovne sile, študenti, recesija, povpraševanje, znanje, visoko šolstvo
Published: 14.03.2012; Views: 5614; Downloads: 1245
.pdf Full text (2,08 MB)

52.
ANALIZA VPLIVA DEJAVNIKOV NA POVPRAŠEVANJE AVSTRIJSKIH TURISTOV PO SLOVENSKIH TURISTIČNIH KAPACITETAH
Boštjan Hostnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Povpraševanje po turizmu je relativno mlada veda, saj so ga začeli raziskovati pozno oziroma šele takrat, ko je število turistov začelo močno naraščati, kar je bila posledica predvsem zaradi dostopnejših cen in pravičnejši razdelitvi dohodka. V našem delu smo se osredotočili prevsem na vpliv določenih dejavnikov na povpraševanje avstrijskih turistov po Sloveniji, kajti v proučevanem obdobju so predstavljali kar 11% vseh turistov pri nas in so tako četrti najštevilčnejši turisti v Sloveniji. Z modelom smo dokazali, da na povpraševanje avstrijskih turistov vpliva dohodek, cene in navade. Dohodek smo v model vključili kot bruto domači proizvod na prebivalca Slovenije in Avstrije. Cene smo preverili tako, da smo kot pojasnjevalne spremenljivke vključili indeks cen življenjskih potrebščin v Sloveniji in indeks cen nočitev in gostinjskih storitev v Sloveniji. Navade se izražajo skozi odloženo odvisno spremenljivko povpraševanje. Veliko avtorjev, ki se je ukvarjalo s preučevanjem povpraševanja po turizmu se strinja, da popoln model ne obstaja, kar se je izkazalo tudi v našem primeru. Vsekakor bi lahko v model vključili še kakšne spremenljivke, ki smo jih v delu opisali, pa vendar se pri njih pojavja ali problem nesignifikantnosti ali pa je podatke izjemno težko preveriti.
Keywords: povpraševanje, metoda najmanjših kvadratov, turizem
Published: 20.01.2012; Views: 1152; Downloads: 342
.pdf Full text (1,16 MB)

53.
VLOGA ZLATA V MONETARNEM SISTEMU
Ana Jenko, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno kakšne so lastnosti zlata in kolikšna je bila njegova vloga skozi zgodovino ter kolikšna je v današnjih časih. Opisano je zakaj so pomembne mednarodne rezerve centralnih bank v zlatu in kolikšne so. Centralne banke so do sedaj podpisale tri sporazume o prodaji zlata. Zlato je tudi ohranjevalec vrednosti. Predstavljeni so tudi podatki o ponudbi in povpraševanju po zlatu in kako se je gibala cena zlata vse do danes. V zadnjem času se je zlato izkazalo tudi kot dobra investicija. Lahko vlagamo v delnice rudniških podjetij, sklade, ki vlagajo v zlato ali pa v zlate ploščice in kovance.
Keywords: Zlato, monetarni sitem, monetarna politika, Svetovna banka, mednarodne denarne rezerve, inflacija, ponudba zlata, povpraševanje po zlatu, cena zlata, Mednarodni denarni sklad, naložbe v zlato, ohranjevalec vrednosti, centralno bančni sporazum.
Published: 17.01.2012; Views: 1630; Downloads: 129
.pdf Full text (722,82 KB)

54.
Značilnosti sezonskosti turističnega obiska v Sloveniji
Jure Čuček, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Turizem v 21. stoletju postaja vedno pomebnejša gospodarska panoga. Turistična potrošnja narašča in Slovenija pri tem ni izjema, a turistično dejavnost spremljajo tudi nekatere slabosti. V pričujočem diplomskem delu je izpostavljena sezonskost turističnih obiskov v Sloveniji. Za Slovenijo kot turistično destinacijo je značilna sezonskost turističnega obiska. Mesec, ki predstavlja vrhunec turističnega obiska v Sloveniji je mesec avgust. Koncentracija turističnih obiskov v kratkem poletnem obdobju se povečuje, a hkrati se povečuje turistični promet v ostalih obdobjih in s tem se blaži sezonskost turističnega obiska. V Sloveniji se značilnost sezonskosti turističnega obiska spreminja iz ene vrste krajev do druge vrste. Negativne posledice sezonskosti turističnega obiska so: gneča v prometu, nestalnost zaposlitev v turizmu, gneča v turističnih krajih, preobremenjenost okolja, preobremenjenost infrastrukture. Turistični kraji z desezonalizacijskimi ukrepi kot so: nižanje cen v obdobju izven turistične sezone, dodatna turistična ponudba, ki pritegne povpraševanje, dodatna promocija, povezovanje ponudnikov turističnih storitev; skušajo te posledice blažiti.
Keywords: Ključne besede: turistično povpraševanje, turistična ponudba, sezonskost turističnih obiskov, nočitve.
Published: 27.10.2011; Views: 2524; Downloads: 276
.pdf Full text (1016,23 KB)

55.
KREDITIRANJE FIZIČNIH OSEB V ČASU FINANČNE KRIZE - ANALIZA BANK SLOVENSKEGA TRGA
Asmir Žilić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema predstavitev bank in bančnega poslovanja predvsem na področju poslovanja s fizičnimi osebami. Bančništvo se v današnjem času srečuje z veliko konkurenco na trgu. Novi in bolj uspešno prodajan proizvod je postal gonilo slovenskega bančništva. Ne smemo izključiti pravilnosti in ustreznosti poslovanja na bančnem trgu, saj je to osnova za nadaljnjo poslovanje. Poslovanje banke zahteva zelo natančno in skrbno načrtovanje finančnih tokov, saj lahko banka le tako ostane sposobna zagotavljati ustreznost svojih storitev. Banke morajo svoje storitve ponujati čim bolj nemoteno, v enem kontinuiranem procesu, saj lahko le tako ohranijo dosedanje in privabijo nove komitente. Število kakovostnih komitentov lahko izjemno poveča priljubljenost določene banke. Namreč ljudje smo navajeni izbirati banko na osnovi priporočil oziroma na osnovi dobrih izkušenj. Bančništvo se v današnjem času razvija v smeri približevanja potrebam bodočih komitentov, se z zanimanjem posvetuje s stranko in ji na čim boljši način svetuje.
Keywords: finančna institucija, bančni sistem, finančni trg, kapital banke, finančni presežek, finančni primanjkljaj, likvidnost, varnost, rentabilnost, ekonomičnost, kapitalska ustreznost, multiplikacija, ponudba, povpraševanje, kratkoročni kredit, dolgoročno posojilo, poroštvo, hipoteka, zavarovanje, obresti, glavnica, kreditno tveganje, tržno tveganje.
Published: 04.05.2011; Views: 2545; Downloads: 366
.pdf Full text (315,61 KB)

56.
MARKETING ŠPORTNIH ORGANIZACIJ
Jure Fideršek, 2010, final seminar paper

Abstract: V diplomskem seminarju sem se najprej osredotočil na predstavitev teorije marketinga in športnih organizacij. Poleg športnega trga, menjalnega procesa v športu in ciljnih skupin športnih organizacij, sem se podrobneje osredotočil na marketinški splet v športu ter marketinško komuniciranje kot del tega. V nadaljevanju sem pridobljeno znanje uporabil še na praktičnem primeru in prikazal delovanje marketinga v rokometnem klubu Celje Pivovarna Laško. Zdravo življenje pridobiva na pomenu, z njim pa dobiva šport pomembno vlogo v družbi. Za zadovoljitev potreb po športu so nastali številni izdelki in storitve, ki nam omogočajo aktivno sodelovanje v njem. Zaradi teh potreb, pa so nastale številne nove organizacije, ki so v športu videle možnost dobrega zaslužka. Športne organizacije, kot so klubi, društva, so z željo po dobrem zaslužku razvile številne marketinške metode in tehnike. Dobro načrtovani cilji in metode jim omogočajo pridobitev različnih finančnih sredstev. Zavedajo se namreč, da bi brez njih le s težavo normalno delovale. Večino finančnih sredstev dobijo od sponzoriranja in oglaševanja drugih organizacij. Vse to, pa je odvisno od uspešnosti športne organizacije in njenih rezultatov. Ob dobri igri bodo deležni velike pozornosti gledalcev (preko televizije, s tribun) pri tem pa bo vedno več sponzorjev pripravljeno sponzorirati klub, saj želijo z oglasi pritegniti določeno ciljno skupino. Odjemalci športne organizacije (gledalci, navijači, kupci) so dandanes že zelo zahtevni in imajo različne želje. Pri tem jih je zelo težko zadovoljiti in popolno ugoditi njihovim željam, saj je na trgu prisotnih že zelo veliko različnih izdelkov in ponudb. Tako je potrebno skrbno analizirati in raziskati ciljne trge, ciljne skupine, analizirati okolje organizacije, da bomo lahko zadovoljili njihove potrebe. Odjemalci od športnih organizacij ne pričakujejo zgolj tekmo kot tekmo, ampak si želijo doživetja. Le tako se bodo radi vračali nazaj in si z veseljem ogledali tekmo. Rokometni klub Celje Pivovarna Laško je slovensko in evropsko poznan klub. Njegovi izdelki in storitve so primerljivi z ostalimi slovenskimi klubi. Z dobro igro in vzdušjem privablja na svoje tekme številne gledalce. K dodani vrednosti kluba pomembno vpliva mesto Celje, kjer se klub tudi nahaja. Poleg športnega vzdušja je pomembno regijsko, zgodovinsko, kulturno, sejemsko in izobraževalno središče. Klub ima dobro načrtovano marketinško komuniciranje, obenem pa je aktiven na vzgojno-izobraževalnem in sociokulturnem področju.
Keywords: Ključne besede: šport, športna organizacija, rokometni klub, sponzoriranje, oglaševanje, odnosi z javnostmi, izdelek, cena, ciljne skupine, marketing v športu, marketinško komuniciranje, marketinški splet, konkurenca, okolje, ponudba, povpraševanje.
Published: 21.12.2010; Views: 2131; Downloads: 329
.pdf Full text (895,71 KB)

57.
TRŽENJE TURISTIČNIH AGENCIJ ZA MLADE V SLOVENIJI
Slavica Grkovska, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V teoretičnem delu smo definirali pojme povezane s trženje storitev in poudarili bistvo marketinškega spleta 7P za storitve, v poglavju Marketinški splet za turistične agencije za mlade pa smo to prenesli v prakso. Izvedli smo tudi anketni vprašalnik, na katerega se je odzvalo 103 anketirancev. Z anketnim vprašalnikom smo poizvedovali kakšno je mnenje mladih o turističnih agencijah za mlade, kaj menijo o njihovih ponudbah, cenah, destinacijah in koliko so v resnici obveščeni o njihovih ponudbah. Z rezultati ankete smo ugotavljali trenutno stanje, kako dobro mladi poznavanja turističnih agencij za mlade in njihove ponudbe.
Keywords: Turizem, Turistična destinacija, Turistične agencije za mlade, Turistično povpraševanje, Turistična ponudba, Marketinški splet 7P
Published: 23.11.2010; Views: 2596; Downloads: 326
.pdf Full text (1,50 MB)

58.
EKONOMIKA ZLATA
Anja Žorž, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Zlate rezerve pri monetarnih oblasteh so najstarejša oblika mednarodnih denarnih rezerv. Sistem zlate valute je prvi celovit mednarodni denarni sistem, ki je deloval v obdobju od približno leta 1870 do izbruha 1. svetovne vojne in krajši čas med letoma 1926 in 1931. V sistemu zlate valute je cena denarja izražena v količini zlata. Zlato je borzno blago, denarna enota in hranilec vrednosti. Že stoletja zlato opravlja funkcijo hranilca vrednosti. Njegova realna vrednost je na dolgi rok precej stabilna in je učinkovito sredstvo za zavarovanje pred inflacijo. Cena zlata je odvisna predvsem od stopnje zaupanja tržnih udeležencev v globalno gospodarstvo. Cena zlata je največkrat izražena v ameriških dolarjih za unčo zlata. Glavni svetovni trgovalni center za zlato je London, kjer se oblikuje cena, ki predstavlja osnovo za trgovanje z zlatom. Cene poslov v zlatu na ostalih trgih, so s premijo ali z diskontom prilagojene londonski trgovalni ceni zlata. Glavni udeleženci trga zlata so: rudniki zlata, centralne in poslovne banke, zbiratelji, špekulanti in industrijski uporabniki zlata. Temeljni cilj investiranja v surovine je prispevati k učinkovitejši razpršitvi naložbenega portfelja, saj je njegova posebnost negativna korelacija z gibanjem cen delnic in gibanjem vrednosti dolarja. Zlato je še posebej zanimivo zaradi oproščenega davka. Pomemben podatek je majhna letna proizvodnja zlata in da je zlato v času kriz pomembna oblika premoženja. Glede na večje povpraševanje v primerjavi s ponudbo raste cena zlata.
Keywords: Ključne besede: zlata valuta, zlate rezerve, cena zlata, trg zlata, investiranje, ponudba in povpraševanje
Published: 14.07.2010; Views: 2283; Downloads: 212
.pdf Full text (1,06 MB)

59.
ZNAČILNOSTI POVPRAŠEVANJA PO JAVNEM PREVOZU V OBČINI RUŠE
Jernej Kajzer, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je opravljena analiza stanja in povpraševanja po javnem potniškem prevozu v občini Ruše. Podaja pregled splošnega stanja in zakonskih podlag v Republiki Sloveniji na tem področju. S pomočjo opazovanj in anketiranja uporabnikov javnega potniškega prometa v občini Ruše, so bili ugotovljeni deleži uporabe njegove posamezne vrste , ocena kvalitete in problemi.
Keywords: povpraševanje, javni potniški promet, potovalne navade, ...
Published: 03.06.2010; Views: 2052; Downloads: 121
.pdf Full text (7,52 MB)

60.
ZNAČILNOSTI TRGA ZLATA IN NALOŽBENE PRILOŽNOSTI NA NJEM
Ines Mlakar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Zlato je imelo že v zgodovini pomembno vlogo, saj so imele države denar vezan na zlato, kar se je imenovalo zlata valuta. Takrat je bila cena denarja izražena v količini zlata. Dokončno ločitev denarja in žlahtnih kovin povzroči propad brettonwoodskega denarnega sistema. Danes se z zlatom trguje na trgu zlata, ki je globalen trg. Najbolj razvit in najbolj likviden je trg zlata v Londonu, kjer se oblikuje cena zlata, ki daje osnovo za trgovanje z zlatom. Cene za zlato pri poslih, ki so sklenjeni na vseh preostalih trgih, so s premijo ali diskontom prilagojene londonski trgovalni ceni. Količina zlata se izraža v unčah, čistost pa s karati. Kot udeleženci na trgu zlata nastopajo rudniki zlata, centralne in poslovne banke, zbiratelji, špekulanti in industrijski uporabniki. Povpraševanje po zlatu v zadnjih letih presega ponudbo in temu primerno raste tudi njegova cena. Današnja vloga zlata je, da državam, njihovim centralnim bankam in posameznikom, ki investirajo vanj, zagotavlja večjo varnost in stabilnost, saj ni jasno kakšne razmere bo prinesla prihodnost. Zlato je alternativna naložba, investitor ima možnost v okviru trga zlata vložiti svoje premoženje v zlate palice in kovanci, račun v zlatu, delnice in sklade, ki vlagajo v rudniška podjetja, zlate opcije, terminske pogodbe, vrednostne papirje v zlatu in garancije. V portfelju posameznika se priporoča do 10 % premoženja v zlatu, vendar pa zlato ni naložba za tiste, ki želijo na hitro zaslužiti, ampak je to naložba za zavarovanje premoženja na dolgi rok.
Keywords: zlata valuta, cena zlata, ponudba zlata, povpraševanje po zlatu, centralna banka, rezerve, investicije.
Published: 02.07.2009; Views: 2878; Downloads: 444
.pdf Full text (544,43 KB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica