| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 88
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
VKLJUČEVANJE GASILSKIH DRUŠTEV GASILSKE ZVEZE DRAVSKE DOLINE V KONTEKST POUČEVANJA NA RAZREDNI STOPNJI
Anita Rihter, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Vključevanje mladih v gasilsko organizacijo je eden izmed glavnih ciljev v gasilstvu. Pri tem lahko zelo pomaga tudi osnovna šola. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali obstaja sodelovanje in povezovanje med prostovoljnimi gasilskimi društvi (PGD) v Gasilski zvezi Dravske doline in osnovnimi šolami na tem območju. V teoretičnem delu smo predstavili zgodovino gasilske mladine, organiziranost gasilstva na Slovenskem, načine sodelovanja med prostovoljnimi gasilskimi društvi in osnovnimi šolami, pregledali smo tudi učne načrte za razredno stopnjo in preverili, kje bi lahko bilo sodelovanje s PGD možno. V empiričnem delu smo analizirali tri sklope anket, in sicer odgovore 510 učencev od 2. do 5. razreda, 42 učiteljev razrednega pouka in s 33 mentorjev gasilske mladine. Želeli smo izvedeti, kakšno je njihovo sodelovanje, ob kakšnih priložnostih poteka, kako bi lahko še izboljšali medsebojno sodelovanje, kako učitelji razrednega pouka in mentorji gasilske mladine otroke motivirajo za gasilstvo in ali sploh imajo PGD in osnovne šole interes za sodelovanje. Pri učencih pa nas je zanimalo, ali so včlanjeni v PGD, če so v šoli vključeni v kakšno gasilsko dejavnost in ali si želijo več sodelovanja med osnovno šolo in PGD. Ugotovili smo, da osnovne šole in PGD včasih sodelujejo med sabo, največkrat gre za evakuacijo šole in predstavitve gasilcev. Medsebojno sodelovanje bi lahko izboljšali z gasilskim krožkom. V osnovni šoli največkrat učence motivirajo s pobarvankami na temo gasilstva, mentorji gasilske mladine pa jih najpogosteje motivirajo z gasilskimi tekmovanji. Učitelji si več medsebojnega sodelovanja v večini primerov ne željo, obratno pa je pri mentorjih gasilske mladine, kjer si vsi anketirani mentorji želijo več sodelovanja osnovne šole z PGD. Večina otrok ni včlanjenih v PGD, prav tako v šoli niso vključeni v kakšno gasilsko dejavnost in si niti ne želijo večjega sodelovanja med osnovno šolo in PGD. Na koncu smo podali še nekaj predlogov za boljše sodelovanje med PGD in osnovno šolo.
Keywords: gasilstvo, prostovoljno gasilsko društvo, gasilska mladina, osnovna šola, razredna stopnja, povezovanje
Published: 28.01.2015; Views: 922; Downloads: 96
.pdf Full text (2,24 MB)

8.
ODKRIVANJE POJAVA SINESTEZIJ
Anja Pintar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Način doživljanja vidnih in slušnih predstav je pri vsakem posamezniku drugačen. Ob poslušanju neke melodije slušni dražljaj izzove zvočni in vidni vtis. Te vidne vtise, ki se nam porajajo ob poslušanju glasbe, imenujemo sinestezije. Testirali smo 20 učencev Zasebne glasbene šole v samostanu sv Petra in Pavla, pri čemer smo želeli ugotoviti povezanost med toni in barvami ter skladbami in barvami pri teh učencih. Rezultate vprašalnikov smo obdelali kvantitativno. Dobljene rezultate predstavljamo grafično in v preglednicah. Podatki so obdelani v odstotkih. 17 učencev je povezalo določen ton z določeno barvo, izstopal je en učenec, ki je pri ponovitvi poskusa dvema tonoma določil isto barvo. 79% učencev je v obeh poskusih z enakimi besedami opisalo 4. skladbo. 2. skladbo je v obeh poskusih enako opisalo 68,4% učencev. 1. skladbo je v obeh poskusih enako opisalo 63,2% učencev, 3. skladbo pa je v obeh poskusih enako opisalo 57,9% učencev. Ugotavljam, da so barve pri pouku glasbene vzgoje lahko v pomoč pri razvoju glasbenih melodičnih sposobnosti otrok, če pri tem uporabimo sodobne pristope poučevanja.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: sinestezija, glasba, ton, barva, povezovanje tonov z barvami, psihologija percepcije.
Published: 20.01.2010; Views: 1760; Downloads: 236
.pdf Full text (3,40 MB)

9.
ČEZMEJNO SODELOVANJE V PROSTORU MED MARIBOROM IN GRADCEM
Lenka Rojs, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času, kjer sta najpomembnejša procesa v gospodarskem prostoru globalizacija in integracija, obmejna območja predstavljajo pomemben faktor, kajti njihove izkušnje čezmejnega sodelovanja prispevajo h krepitvi medsebojnega zaupanja, ki je v sodobni ekonomski teoriji nujno potrebno za uspešno ekonomsko aktivnost. Obmejna območja v procesu evropske integracije igrajo že tradicionalno vplivno vlogo, saj se morajo tukaj integracijski procesi odvijati najbolj intenzivno. Raziskovalno območje diplomskega dela obsega štiri NUTS 3 regije v prostoru Maribor – Gradec, ki predstavljajo del slovensko-avstrijskega obmejnega območja. Na slovenski strani je to območje statistične regije Podravje (tudi regija SI012 po Nuts klasifikaciji), ki se je v zadnjih dveh desetletjih srečevala s strukturnimi problemi v gospodarstvu in še danes dosega le 74 % BDP po PKM povprečja EU-27 in visoko stopnjo brezposelnosti. Na avstrijski strani pa raziskovalno območje zajema regije Gradec (AT221), Vzhodna Štajerska (AT224) ter Zahodna in južna Štajerska (AT225), ki se zaradi svojega hitrega razvoja, potencialov, visokotehnološke usmerjenosti ter seveda tudi zaradi neposredne bližine in delne skupne zgodovine ponujajo kot najprimernejši tuji partner za sodelovanje s Podravjem. Na čezmejne tokove med državama oz. regijami so vplivale številne družbeno gospodarske spremembe. Obravnavano območje se je do razpada Avstro-Ogrske razvijalo kot enoten prostor v okviru zgodovinske Kneževine Štajerske, in nato ločeno v okviru dveh povsem različnih politično-gospodarskih sistemov, kapitalističnega na avstrijskem Štajerskem in socialističnega v Podravju. Čeprav je Slovenija že prej sodelovala s partnerji iz Zahodne in Srednje Evrope, je po osamosvojitvi in z izgubo jugoslovanskega trga to sodelovanje še okrepila. Tako dobro sodelovanje z Avstrijo še danes potrjujejo pomembni gospodarski kazalci, kot npr. da je Avstrija največji tuji investitor v Sloveniji in četrta največja izvoznica za Slovenijo. Pomemben prelom čezmejnega sodelovanja predstavljata pridružitev Slovenije Evropski uniji leta 2004 in vstop v schengensko območje konec leta 2007, saj mu s prostim pretokom blaga, storitev, kapitala in ljudi, dodata še večji zagon. Kljub integraciji med evropskimi regijami ostajajo ekonomske in socialne razlike. V Evropski uniji ukrepe za zmanjšanje teh regionalnih razlik izvaja kohezijska politika, ki deluje po sistemu finančne solidarnosti preko različnih finančnih instrumentov. Te pomoči je Slovenija deležna že od leta 1993, najprej v okviru predpristopne pomoči programa Phare, po letu 2004 pa iz evropskih pobud Skupnosti Interreg. Problem predstavlja le usklajevanje čezmejnih projektov sodelovanja z Avstrijo na regionalni ravni, ki pri nas še ni institucionalizirana, zato se določene oblike sodelovanja zaenkrat izvajajo preko različnih organizacij (razvojnih agencij, svetovalnic, gospodarskih zbornic, izobraževalnih ustanov, tehnoloških parkov …), katerih vloga je opisana v sedmem poglavju. Možnosti za intenziviranje sodelovanja so še velike, predvsem na gospodarskem področju. V večji meri bo potrebno izkoristiti prednostno lego ob panevropskih prometnih koridorjih V in X ter gospodarstvo graditi na prenosu znanja in tehnologij, kot narekuje Lizbonska strategija. Zadnje poglavje predstavlja študijo primera dveh dinamičnih con gospodarjenja – Cargo Center Graz (logistični center) in Poslovno-proizvodna cona Tezno, ki sami uspešno poslujeta, vendar druga na drugo gledata kot na konkurenco in ne kot na partnerja, s katerim bi z intenzivnejšim čezmejnim sodelovanjem pripomogla k posledično hitrejšemu regionalnemu razvoju.
Keywords: čezmejno sodelovanje, gospodarski kazalci, socialno-gospodarsko povezovanje, obmejna območja, regionalni razvoj, prometno-logistična središča
Published: 13.08.2009; Views: 1865; Downloads: 231
.pdf Full text (7,36 MB)

10.
NAČRTOVANJE MEDPREDMETNIH DIDAKTIČNIH SKLOPOV
Janja Perko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo načrtovanje medpredmetnih didaktičnih sklopov, ki lahko veliko prispevajo k doseganju kakovosti izobraževanja. V današnji pedagoški praksi je namreč pouk močno predmetno urniško strukturiran, zato so učne vsebine, ki sicer tvorijo sklenjeno celoto, razdrobljene na majhne dele. Ta razdrobljenost se najprej kaže v ločevanju vsebin na posamezne učne predmete (med katerimi so povezave običajno redke in šibke) znotraj teh pa še na posamezne ure pouka. Medpredmetno povezovanje predstavlja način, kako razdrobljene dele celotne učne vsebine znova povezati v razumljivejšo, uporabnejšo in bolj življenjsko celoto. V teoretičnem delu so predstavljene vsebine, vezane na medpredmetno povezovanje in načrtovanje le-tega. Podrobneje je predstavljeno načrtovanje pouka na splošno, predvsem načrtovanje pouka na etapni ravni, saj je medpredmetne povezave smiselno načrtovati v obliki didaktičnih sklopov. Tako govorimo o samem pojmu medpredmetno povezovanje, o njegovi smiselnosti, prednostih, možnostih in značilnostih. Teoretične ideje so prikazane tudi skozi praktične primere načrtovanja takšnega načina poučevanja. Empirični del temelji na raziskavi, izvedeni na vzorcu 50-ih učiteljev štirih osnovnih šol. Namen empirične raziskave je bil raziskati dejansko stanje v zvezi z naslovno tematiko med učitelji praktiki na obeh stopnjah osnovne šole – razredni in predmetni stopnji. Zanimalo nas je, kako učitelji takšen način dela poznajo ter v kolikšni meri in na kakšen način se poslužujejo načrtovanja didaktičnih sklopov, ali učne predmete in vsebine med seboj povezujejo, kakšno je njihovo mnenje o načrtovanju medpredmetnih didaktičnih sklopov. Ob tem nas je zanimalo, če obstajajo razlike v odgovorih med razredno in predmetno stopnjo ter razlike v odgovorih po starosti učiteljev. Ugotovili smo, da medpredmetno povezovanje predstavlja kvaliteten način doseganja izobraževalno-vzgojnih ciljev, še posebej, če je načrtovano v smislu didaktičnih sklopov na etapni ravni, in prinaša številne prednosti za vse subjekte pouka. Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da je poznavanje, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja in didaktičnih sklopov na obravnavanih štirih šolah dobro, če ne celo odlično. Razlike med omenjenimi skupinami učiteljev sicer obstajajo, vendar ne v večjem obsegu in so v glavnem povezane z naravo dela na posamezni stopnji poučevanja.
Keywords: medpredmetno povezovanje, integracija pouka, korelacije, didaktični sklopi, načrtovanje pouka, izvajanje pouka, didaktika
Published: 22.08.2009; Views: 2780; Downloads: 845
.pdf Full text (524,16 KB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica