| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Pomen transfernih cen
Mihael Kocbek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Družbe uporabljajo transferne cene za namene davčne optimizacije in doseganje poslovnih ciljev. Namen dokazovanja transfernih cen pri poslovanju s povezanimi osebami za potrebe davčne uprave je dokazati, da ustvarjeni prihodki dejansko ustrezajo odhodkom, tako da se lahko učinek meri na vsakem koraku procesa. Oblikovanje ustrezne politike transfernih cen je pomembno tudi zato, ker so od nje odvisni prihranki in dobički. Transferne cene tako vplivajo na celotno verigo poslovanja: od raziskav in razvoja, proizvodnje, marketinga, do distribucije ter prodajnih in poprodajnih aktivnosti. Metoda primerljivih prostih cen je ena izmed osnovnih in najpogosteje uporabljenih metod za določanje transfernih cen. Vendar pa izgublja na pomenu, saj se vedno pogosteje pojavljajo primeri, kjer primerljive transakcije na trgu ni. Tako moramo uporabiti katero izmed novejših profitnih metod, katerih značilnost je, da cene ne določajo le na podlagi primerjave. Prikazal sem razliko pri določanju transferne cene glede na uporabljeno metodo. Prav tako sem prikazal razliko v dobičku namišljenega povezanega podjetja, do katere prihaja, če spreminjamo višino transferne cene. Prikazano je, kako ugotovimo katera transferna cena je optimalna ter kaj se zgodi, če je transferna cena postavljeno previsoko. Da je področje transfernih cen res eno izmed najbolj problematičnih davčnih področij, je dokazala prva sodba Sodišča ES, ki ima velik vpliv na ureditev nacionalne zakonodaje vseh držav članic Evropske Unije.
Keywords: transferne cene, povezane osebe, metode, načelo razdalje, tržno načelo, inšpiciranje, OECD, Sodišče ES, APA.
Published: 24.06.2010; Views: 2537; Downloads: 267
.pdf Full text (1,04 MB)

2.
OPREDELITEV DOKUMETIRANJA TRANSFERNIH CEN ZA PODJETJE V TISKARSKI DEJAVNOSTI
Ksenija Kovačič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Transferne cene so za povezana podjetja pomembno sredstvo, s katerim lahko vplivajo na obdavčitev z davkom od dobička, države pa se zaradi transfernih cen velikokrat znajdejo v položaju, da poberejo manj davka, kot bi ga pri poslovanju mednarodnih podjetij lahko, če bi ta poslovala po tržnih načelih. Iz tega sledi, da so transferne cene za mednarodna podjetja in davčne uprave najpomembnejše davčno področje. Podjetja, ki poslujejo s povezanimi osebami, se morajo zavedati, kako pomembna je priprava dobre dokumentacije o transfernih cenah, s katero dokazujejo upravičenost uporabljenih transfernih cen. Dobra dokumentacija je predvsem takrat, ko ima davčni inšpektor na osnovi pripravljene dokumentacije zadostno količino informacij za identifikacijo pomembnih medpodjetniških transakcij in lahko na osnovi teh informacij oceni tveganje pri oblikovanju transfernih cen.
Keywords: transferne cene, mednarodno podjetje, povezane osebe, davčna uprava, dokumentacija, neodvisna tržno načelo, optimiranje dobička, davčna stopnja, davči nadzor, kazni.
Published: 20.12.2010; Views: 1940; Downloads: 0

3.
POVEZAVA TRANSFERNIH CEN IN OBRESTI MED POVEZANIMI OSEBAMI S PRIKRITIM IZPLAČILOM DOBIČKA IN NJEN VPLIV NA DAVČNO OSNOVO POVEZANIH OSEB
Ana Oblak, 2010, master's thesis

Abstract: Z magistrsko nalogo sem želela predstaviti pomembnost pravilnega oblikovanja transfernih cen in obresti med povezanimi osebami, kar vpliva na dvoje: na eni strani na davčno osnovo povezanih oseb in s tem posledično tudi na višino davčne obveznosti, na drugi strani pa razmerje med transfernimi cenami in obrestnimi merami, ki niso enake primerljivim tržnim cenam oziroma priznanim obrestnim meram, predstavlja eno izmed najbolj očitnih in najpogostejših pojavnih oblik prikritega izplačila dobička. Glavni cilj, ki ga zasledujejo določbe o transfernih cenah, je v prilagajanju davčne osnove povezanih oseb, kar pa absolutno velja samo za tiste povezane osebe, izmed katerih je ena oseba nerezident. V domačih transakcijah določbe o obveznosti prilagajanja davčne osnove veljajo samo v treh taksativno določenih primerih, kar za poslovanje rezidentov v okviru nacionalnih transakcij pomeni občutno manjše administrativno, pa tudi računovodsko in finančno breme. Povezava med transfernimi cenami in obrestmi med povezanimi osebami s prikritim izplačilom dobička je v tem, da transferne cene, ki so višje oziroma nižje od tržnih, in obrestne mere, ki so višje oziroma nižje od priznanih obrestnih mer, ponavadi pomenijo, da gre za prikrito izplačilo dobička. Kot prikrito izplačilo dobička je opredeljeno vsako nadomestilo, ki ga ena oseba zagotovi drugi, z njo povezani osebi, pri tem pa cena te transakcije ni skladna s primerljivimi tržnimi cenami oziroma priznanimi obrestnimi merami, vendar zakon, ko opredeljuje posamezne vrste teh nadomestil, z besedico »zlasti« daje vedeti, da je razlika med primerljivo tržno ceno in transferno ceno oziroma priznano in zaračunano obrestno mero (skoraj) vedno prikrito izplačilo dobička. Po drugi strani pa nam besedica »zlasti« pove, da vsakršno neskladje transfernih cen s tržnimi oziroma obračunanih obrestnih mer s priznanimi še ne pomeni prikritega izplačila dobička, bo pa moral zavezanec, v primeru takšne zahteve s strani davčnih organov, to dokazati oziroma razliko v cenah utemeljiti (še posebej to velja pri obrestnih merah, ko zavezanec lahko dokazuje utemeljenost višine obračunanih oziroma plačanih obrestnih mer s tem, da dokaže, da bi prav takšne obrestne mere dosegel na trgu, torej pri poslovanju z nepovezanimi osebami). Vpliv na davčno osnovo je tako pri transfernih cenah kot prikritem izplačilu dobička enak: prikrita izplačila dobička ne sodijo med davčno priznane odhodke, kar pomeni, da je potrebno ta znesek izključiti iz upoštevanih odhodkov in davčno osnovo povečati za njegov znesek, prilagoditev davčne osnove pa je potrebno izvesti tudi iz naslova transfernih cen pri povezanih osebah — prihodke in odhodke je potrebno uskladiti s primerljivimi tržnimi cenami. Razlika glede oblikovanja davčne osnove iz naslova prikritega izplačila dobička in transfernih cen je vidna v tem, da se mora povečanje davčne osnove iz naslova prikritega izplačila dobička izvesti v vsakem primeru, tudi ko gre za poslovanje med rezidenti, medtem ko se prilagajanje davčne osnove med povezanimi osebami iz naslova transfernih cen in obrestnih mer v prvi vrsti izvaja samo v primeru mednarodno povezanih oseb (v primeru povezanih oseb rezidentov pa samo v zakonsko določenih primerih).
Keywords: povezane osebe, transferne cene, obresti med povezanimi osebami, prikrito izplačilo dobička, davčna osnova povezanih oseb
Published: 17.01.2011; Views: 3561; Downloads: 600
.pdf Full text (1,22 MB)

4.
DAVČNE IMPLIKACIJE DOLŽNIŠKEGA FINANCIRANJA Z VIDIKA SLOVENSKE DAVČNE ZAKONODAJE V PRIMERJAVI Z NEKATERIMI DRŽAVAMI EU
Gašper Marc, 2011, master's thesis

Abstract: Glavni cilj magistrske naloge je prikazati z davčnega vidika prednosti dolžniškega financiranja pred lastniškim financiranjem. Dolžniško financiranje pomeni izposojo denarja iz zunanjih virov z obveznostjo plačila glavnice in obresti po dogovorjeni stopnji. Čeprav imajo omenjeni pogoji izposoje negativen prizvok, se podjetja največkrat odločajo za financiranje svojega poslovanja z dolžniškim financiranjem, kljub temu da bodo v svoji bilanci stanja izkazovala dolg. V finančni terminologiji je financiranje z dolgom največkrat omenjeno kot financiranje z vzvodom (leverage v ZDA in gearing v VB) . Financiranje z dolgom pomeni največkrat izposoja finančnih sredstev v banki, toda zaradi davčnih ugodnosti je lahko to tudi izposoja pri povezanih osebah (matični družbi, družina itd.). Medtem ko pri lastniškem financiranju gre za vlaganje finančnih sredstev iz notranjih virov oziroma vlaganje finančnih sredstev s strani lastnikov.Glavna prednost dolžniškega financiranja z davčnega zornega kota je, da so obresti kot strošek dolžniškega financiranja odbitna postavka za davčne namene, medtem ko dividende kot strošek lastniškega kapitala niso. Podjetja lahko dolg uporabijo kot davčni ščit (obrestni davčni ščit), in to zaradi obresti, ki za davčne namene pomenijo davčno priznan odhodek. Tako lahko dolg pomeni davčni ščit, ker zmanjšuje davčno osnovo. Vrednost davčnega ščita pa je odvisna od davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb pri posojilojemalcu (višja bo davčna stopnja, večja bo vrednost davčnega ščita).
Keywords: Lastniško financiranje, dolžniško financiranje, davčni vidik financiranja, transferne cene, povezane osebe, tanka kapitalizacija, obrestni davčni ščit, davek po odbitku, mednarodne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja (KIDO), prednosti in slabosti dolžniškega financiranja.
Published: 08.11.2011; Views: 2635; Downloads: 459
.pdf Full text (775,42 KB)

5.
ANALIZA VPLIVA TANKE KAPITALIZACIJE NA KAPITALSKO STRUKTURO IZBRANIH PODJETIJ
Sašo Tič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Pri odločanju o ustanovitvi podjetja kot kasneje pri investicijah, so lastniki pogosto v dilemi ali za financiranje uporabiti dražji, lastniški kapital ali posojilo. Zaostrovanje kreditnih pogojev ter gospodarska stagnacija silita podjetja k povečanemu zadolževanju s strani družbenikov, ki je neke vrste alternativa zadolževanja. Tovrstno financiranje s posojili med povezanimi osebami je zaradi zakonskih pomanjkljivosti in davčne konkurence med državami tudi ugodnejše, saj so obresti davčno priznan odhodek, ki znižuje davčno osnovo, dividende pa ne. Pri tem so davčni organi pozorni predvsem na to, po kakšni obrestni meri se posojilo odobri. Le-ta mora biti primerljiva tržni. S pravili tanke kapitalizacije skušajo zaščititi državni prihodek, ki se zmanjšuje zaradi prenašanja dobičkov med podjetji. Evropska Unija glede tanke kapitalizacije definira samo smernice, ostalo pa je v rokah nacionalnih organov. Slovenska pravila so se skozi zgodovino ZDDPO le malo spremenila, model pa ostaja enostaven, temelječ na fiksnem razmerju med kapitalom in dolgom. Ob tem moramo preveriti, ali ima oseba, ki se smatra za povezano, vsaj 25 % delež v kapitalu. Določbe o tanki kapitalizaciji v veliki meri ne dosegajo namena, kar se tiče omejevanja dolga in lupljenja dobička. Zlasti vnaprej predpisano, fiksno razmerje omogoča podjetjem, da že vnaprej planirajo optimalno sestavo sredstev in obveznosti. Z analizo rezultatov smo prišlo do spoznanj, da slovenska davčna zakonodaja z ukrepi tanke kapitalizacije ni dosegla boljše kapitalske strukture podjetij. Notranja zadolženost podjetij od leta 1997 se je povečevala, kar gre pripisati gospodarskemu stanju, povečanju odprtih terjatev in manjšemu zanimanju imetnikov kapitala za vlaganje.
Keywords: lastniško financiranje, dolžniško financiranje, davčna optimizacija, ukrepi za preprečevanje izogibanja plačilu davkov, povezane osebe, davčni ščit, tanka kapitalizacija, kapitalska struktura
Published: 11.10.2013; Views: 1170; Downloads: 220
.pdf Full text (1,72 MB)

6.
IZBRANI PROBLEMI OBRAVNAVE POVEZANIH OSEB PRI IZVAJANJU PRAVIL EU O DRŽAVNIH POMOČEH
Melita Šegovc, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Evropska unija vodi konkurenčno politiko in z ukrepi, ki jih izvaja, vpliva na gospodarsko rast in globalno konkurenčnost. Pomemben element konkurenčne politike EU so tudi državne pomoči, s katerimi države članice posegajo v delovanje trga ter s tem (lahko) izkrivljajo konkurenco. Državne pomoči so izdatki in zmanjšani prejemki države oziroma občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu tako zagotavljajo prednost pred konkurenti in so namenjeni za financiranje in sofinanciranje programov v institucionalnih enotah, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev z namenom zagotavljanja določene konkurenčne prednosti, kot to opredeljuje 107. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je tudi pri nas tematika državnih pomoči postala aktualna. Le-te lahko v posameznih primerih delujejo kot strup ali zdravilo. Suverenost držav pa je na področju državnih pomoči močno omejena, saj morajo biti državne pomoči, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane v Pogodbi o delovanju Evropske unije, načeloma (razen če so izpolnjeni pogoji za to, da priglasitev izjemoma ni potrebna) priglašene Evropski komisiji. Diplomska naloga zajema zgolj del kompleksne problematike državnih pomoči. Posvetila sem se izbranim vprašanjem povezanih oseb v luči problematike državnih pomoči. Ta problematika na ravni evropske zakonodaje ni celovito urejena in predstavlja odprto področje, ki je dovzetno za razprave pravnih strokovnjakov. Tudi praksa Komisije in Sodišča Evropske unije v zvezi s problematiko povezanih oseb se po eni strani zdi nekonsistentna in s tem slabi pravno varnost, po drugi strani pa se postavlja vprašanje, ali so različne odločitve Komisije in Sodišča natančno domišljena poteza. Poleg presoje dodeljene pomoči povezanim osebam dodatno odprto vprašanje predstavlja tudi vračilo protipravne pomoči, kadar je le-ta dodeljena povezani osebi ali družbi, ki je del takšne gospodarske skupine.
Keywords: državna pomoč, člen 107 PDEU, povezane osebe, vračilo protipravne pomoči
Published: 24.09.2014; Views: 1062; Downloads: 142
.pdf Full text (745,05 KB)

7.
ANALIZA TVEGANJ OBLIKOVANJA TRANSFERNIH CEN V ODVISNEM PODJETJU
Petra Praprotnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali tematiko transfernih cen v odvisnem podjetju X in tveganjih pri njihovem oblikovanju. S transfernimi cenami se v Sloveniji v zadnjem času sooča veliko podjetij, ki so jih prevzele multinacionalke. Vodila transfernih cen izhajajo iz smernic, ki jih je izdala Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju OECD) v letu 1995 z naslovom Smernice o transfernih cenah za mednarodna podjetja in davčne uprave. V letu 2010 so bile prenovljene in dopolnjene (OECD, 2010), njihovo opredelitev iz tega leta smo opisali tudi v diplomskem delu. Države po svetu, med njimi tudi Slovenija, so te smernice prevzele v svoje nacionalne zakonodaje. V Sloveniji je področje transfernih cen opredeljeno v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb iz leta 2006. Transferne cene nastanejo pri poslovanju s povezanimi osebami. V diplomskem delu smo se omejili na transferne cene med podjetjem, ki posluje v Sloveniji, in drugimi povezanimi podjetji iz tujine. Vsaka transakcija s tujim podjetjem je predmet obravnave dveh držav z različnimi davčnimi upravami in davčnimi stopnjami, zato tveganja iz naslova transfernih cen težko odpravimo. S pomočjo raznih analiz, najpomembnejša med njimi je funkcijska analiza podjetja, lahko prepoznamo transakcije, ki bi lahko zanimale davčne inšpektorje. Načine, kako lahko podjetja tveganja ublažijo, smo podrobno opisali v diplomskem delu. Za izbiro teme diplomskega dela smo se odločili, ker se v podjetju X sami srečujemo s problematiko transfernih cen. Za podjetje X predstavljajo transferne cene popolnoma novo področje, saj ga je v letu 2012 kapitalsko prevzel mednarodni koncern iz Avstrije. Empirični del diplomskega dela opisuje podjetje X in skupino povezanih podjetij. Naš cilj je bil opisati, kako podjetje X oblikuje transferne cene, odgovoriti na vprašanje, kako odvisnost od matične družbe vpliva na njene transferne cene, in ugotoviti, kakšna so tveganja, ki jim je podjetje X pri tem izpostavljeno. V zadnjem poglavju smo potrdili in ovrgli hipoteze, ki smo si jih zastavili na začetku diplomskega dela. V zaključku so zbrane ugotovitve in spoznanja iz diplomskega dela na tematiko tveganj oblikovanja transfernih cen v podjetju X.
Keywords: transferne cene, tveganja, OECD, smernice OECD, DDPO, DDPO-2 ZGD-1, tanka kapitalizacija, metoda primerljivih prostih cen, metoda dodatka na stroške, metoda preprodajnih cen, transakcijske profitne metode, povezane osebe, funkcijska analiza, neodvisno tržno načelo
Published: 01.09.2016; Views: 875; Downloads: 153
.pdf Full text (7,67 MB)

8.
ODLOŽENI DAVKI V KONSOLIDIRANIH RAČUNOVODSKIH IZKAZIH S PRAKTIČNIM PRIMEROM
Tanja Kovačec Grgić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Podjetje odloženih davkov ne poravna oziroma se mu ne povrnejo ob njegovem nastanku, ampak šele v enem oziroma kasnejših poslovnih obdobjih. Odloženi davki nastanejo iz začasnih razlik med davčno ter knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti v bilanci stanja. Podjetje obračuna odloženi davek z uporabo metode obveznosti po bilanci stanja. Začasne razlike delimo na obdavčljive, ki se kažejo v obveznostih za odloženi davek in odbitne, ki se kažejo v terjatvah za odloženi davek. Za obračunavanje odloženih davkov je potrebno dobro poznavanje davčne zakonodaje in računovodskih standardov, ki jih podjetje uporablja. Odloženi davki se evidentirajo tudi v konsolidiranih računovodskih izkazih. Konsolidirani računovodski izkazi so izkazi skupine podjetij. Skupino po Slovenskih računovodskih standardih sestavljajo obvladujoče podjetje in od njega odvisno podjetje. V diplomskem delu opisujemo opredelitev skupine po Mednarodnih standardih računovodskega poročanja in Zakona o gospodarskih družbah, ki je okvir za konsolidiranje. Osnovni namen diplomskega dela je opredeliti temeljne pojme v zvezi z odloženimi davki, njihovim izračunom, opredeliti konsolidirane računovodske izkaze, proučiti postopke konsolidiranja in posamezne korake sestavljanja konsolidiranih računovodskih izkazov ter podrobneje analizirati odložene davke v konsolidiranih računovodskih izkazih na primeru skupine.
Keywords: odloženi davek, računovodski dobiček, obdavčljivi dobiček, terjatve za odloženi davek, obveznosti za odloženi davek, obdavčljive začasne razlike, odbitne začasne razlike, povezane osebe, konsolidirani računovodski izkazi.
Published: 30.09.2016; Views: 662; Downloads: 86
.pdf Full text (5,14 MB)

9.
Posebnosti združevanja denarnih sredstev z davčnega vidika v nekaterih evropskih državah in v Sloveniji
Tina Ajster, 2016, master's thesis

Abstract: V nalogi smo obravnavali enega izmed sistemov poslovanja z denarnimi sredstvi, to je združevanje denarnih sredstev, s katerim lahko skupine družb ustvarijo pomembne finančne prihranke. Osredotočili smo se na davčne ugodnosti in tveganja, ki lahko nastopijo ob vpeljavi takšnega sistema v skupini družb nastopijo. Seveda davčne posledice redkokdaj odvrnejo skupino družb od vzpostavitve sistema združevanja denarnih sredstev, saj so pri takšnih projektih na prvem mestu vedno poslovni cilji in uspehi, vendar pa lahko davčne posledice pomembno vplivajo na končno strukturo združevanja denarnih sredstev. Posledično je potrebno upoštevati davčne učinke pri vzpostavitvi združevanja denarnih sredstev, saj v nasprotnem primeru prihranki iz tega naslova morda ne bodo optimalni. V nalogi smo predstavili davčne učinke združevanja denarnih sredstev v nekaterih evropskih državah kot tudi v Sloveniji.
Keywords: združevanje denarnih sredstev, davčna zakonodaja, magistrska naloge, davki, povezane osebe, obresti
Published: 15.09.2016; Views: 608; Downloads: 105
.pdf Full text (988,64 KB)

10.
TRANSFERNE CENE - IZZIV DAVČNE POLITIKE V EU
Marko Pahor, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Nastanek prvih multinacionalnih družb povezujemo z obdobjem kolonializma v 16. stoletju. Družbe, kot je bila Britanska vzhodnoindijska družba, ki je bila ena prvih delniških družb na svetu, so pospešeno začele trgovati z družbami v kolonijah. V obdobju po prvi svetovni vojni so bila multinacionalna podjetja v večini industrijska podjetja in to je tudi obdobje, ko se je izoblikoval sedanji sistem obdavčitve pravnih oseb. Če je bilo takrat relativno enostavno obdavčiti takšno multinacionalno družbo po načelu obdavčitve po viru, pa je danes v obdobju intenzivno globaliziranega in digitaliziranega sveta to vse prej kot enostavno. Če je v začetku globalizacije za države in gospodarske družbe bil največji izziv preprečiti dvojno obdavčenje, se v sedanjem času vedno bolj pojavlja težava zaradi neučinkovitega sistema obdavčitve gospodarskih družb in hkrati težnja po izgradnji davčnega sistema, ki bi zagotovil plačevanje davčne obveznosti tam, kjer dobiček dejansko nastaja. V želji po pravični porazdelitvi davčnega prihodka med države, v katerih poslujejo povezane osebe, je bil izoblikovan sistem pravil o transfernih cenah, pri razvoju katerega je imela veliko vlogo Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Oblikovala je Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave, ki jih je večina razvitih držav implementirala v svojo nacionalno zakonodajo. Temu je sledila tudi Slovenija. Prvi del diplomskega dela tako obravnava zgodovino transfernih cen, smernice OECD in ureditev transfernih cen v Sloveniji. V EU se je problematika o obdavčitvi pravnih oseb začela obravnavati že v 60. letih prejšnjega stoletja. Z vzpostavitvijo enotnega trga je problem dvojnega obdavčevanja postal ključna ovira za njegovo nemoteno delovanje. Tako se je v 90. letih prejšnjega stoletja glavnina pozornosti delovanja EU usmerjala v odstranjevanje ovir za nemoteno delovanje enotnega trga. Aferi »LuxLeaks« in »Panama Papers« pa sta pokazali, da mednarodni sistem obdavčevanja pravnih oseb, ki temelji na načelih, ki so bila izoblikovana v povsem drugačnih okoliščinah pred skoraj sto leti, čeprav s »korekcijami«, ni več učinkovit v sedanjih okoliščinah globalno digitaliziranega sveta, v katerem je prisotna tudi močna davčna konkurenca med državami. To je uvidela tudi EU, ki si je zastavila ambiciozne cilje v leta 2015 sprejetem Akcijskem načrtu in na tej podlagi leta 2016 predstavila paket ukrepov zoper izogibanje davkov. Eden ključnih ukrepov je vzpostavitev sistema, ki bi temeljil na konsolidirani davčni osnovi. Sistem bo upošteval celotni prihodek večnacionalne družbe kot celote, nato pa po vnaprej znani formuli razdelil davčne prihodke med države, kjer je družba dejansko opravljala poslovne aktivnosti in dejansko ustvarjala dobiček. Želja EU kot tudi OECD in njenega programa BEPS je torej reformirati mednarodni davčni sistem in izgraditi takšnega, ki bo izničil učinke agresivnega davčnega načrtovanja ter omogočil, da se dobiček obdavči v državi, kjer dejansko nastaja. Drugi del diplomskega dela tako obravnava transferne cene kot izziv davčne politike EU, preusmeritev dobička večnacionalnih družb v jurisdikcije z ugodnejšim davčnim okoljem, finančne učinke takšnih ravnanj na proračune držav članic, predstavlja pa tudi sheme agresivnega davčnega načrtovanja in ukrepe EU za preprečitev erozije davčne osnove in preusmeritve dobička.
Keywords: transferne cene, povezane osebe, večnacionalne družbe, davčna politika EU, agresivno davčno načrtovanje, erozija davčne osnove, preusmeritev dobička, OECD, BEPS, ukrepi proti izogibanju davkov
Published: 21.07.2016; Views: 1147; Downloads: 132
.pdf Full text (3,30 MB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica