Search the digital library catalog

Abstract: Magistrska naloga z naslovom »Ureditev etažne lastnine po noveli SPZ-B ter primerjava z italijansko ureditvijo« je namenjena predvsem lažjemu razumevanju razvoja instituta etažne lastnine na našem ozemlju, ter spremembam, ki so se čez leta uveljavile. Obenem magistrska naloga podrobno opredeljuje italijansko ureditev etažne lastnine in primerjavo le te z aktualno ureditvijo etažne lastnine v Republiki Sloveniji. Etažna lastnina je posebna vrsta lastninske pravice na delu stavbe. Sam pojem se je na našem ozemlju začel razvijati nekje v 50-tih letih prejšnjega stoletja. Proces uveljavitve je bil v veliki meri podvržen postopku nacionalizacije. Zaradi takšnih okoliščin so nastale posledice, ki se odražajo še danes. Etažna lastnina je sama po sebi vrsta lastninske pravice, ki je urejena v Stvarnopravnem zakoniku. Gre za lastništvo ene stavbe s strani različnih oseb, pri čemer je bistvena funkcionalna celota prostorov. K etažni lastnini vedno spada tudi solastnina na skupnih delih in napravah. Z novelo SPZ-B, ki je bila sprejeta leta 2020, se je v naš pravni sistem uvedel nov institut povezanih nepremičnin. SPZ-B je namenil novemu institutu celotno poglavje, v katerem opredeljuje pravila za nastanek povezanih nepremičnin, upravljanje povezanih nepremičnin ter prenehanje povezanih nepremičnin. Povezane nepremičnine lahko uvrstimo v poglavje pojavnosti lastninske pravice več oseb. Gre torej za upoštevanje potreb pri urejanju medsebojnih razmerij med lastniki nepremičnin, povezanih z načinom gradnje in urejanjem prostora. To so nepremičnine povezane z načinom gradnje in urejanjem prostora. Gre za nepremičnine, namenjene za skupno rabo več drugih nepremičnin oziroma funkcionalno povezavo dveh nepremičnin. Profesor Juhart je pri novem institutu izpostavil nekaj problemov, ki so neprimernost solastnine oziroma skupne lastnine kot osnovnega pravnega režima. Ločen pravni režim lahko pripelje do cepitve lastninske pravice ter do neučinkovitosti upravljanja. Zanimivo je, kako različno je lahko urejen enak pravni institut v dveh državah, ki ležita na enakem kontinentu, vendar sta imeli različen postopek razvoja. Italija ima v svojem civilnem zakoniku (Codice Civile) napredne določbe s področja etažne lastnine, ki jih je leta 2012, natančneje 12. novembra potrdil odbor za pravosodje (Commissione giustizia) Republiškega senata z novim besedilom zakona o stanovanjskih nepremičninah. Novo besedilo je v pravni red na novo vključilo dokaj inovativne ideje kasacijskega sodišča s področja večstanovanjskih stavb ter dodal nekatera popolnoma nova določila, katera so bila do te točke še nepoznana. Primerjava med ureditvijo v državi Italiji ter Sloveniji jasno prikaže pomanjkljivosti v našem pravnem sistemu, predvsem to, da nismo ažurni v prilagajanju pravne ureditve glede na hiter tehnološki napredek ter hiter napredek na področju gradnje.
Keywords: etažna lastnina, etažni lastniki, zemljiška knjiga, SPZ-B, povezane nepremičnine, Italija, Codice Civile.
Published in DKUM: 04.12.2024; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,05 MB)

Abstract: Samostojna pravica je pravica, ki obstaja oziroma nastane, se prenaša, v kolikor je prenosljiva, in preneha neodvisno od nastanka, obstoja, prenosa ali prenehanja druge pravice. Samostojnost pravice je tipična značilnost pravice in glede na splošno pravilo je vsaka pravica samostojna. Nesamostojnost (akcesornost) pravice je izjema od splošnega pravila o samostojnosti pravice, zato mora biti ta značilnost pravice jasno opredeljena. Naša pravna ureditev, kljub predlogu pravnih strokovnjakov za dopolnitev 37. člena SPZ z novelo SPZ-B, zaenkrat ne vsebuje splošnega pravila, v katerem bi bile značilnosti nesamostojne (vključene) lastninske pravice posebej opredeljene. So pa bile z navedeno novelo spremenjene in dopolnjene določbe, ki se nanašajo na etažno lastnino, prav tako je bil uveden institut povezanih nepremičnin. V zvezi z etažno lastnino je bila dopolnjena ureditev njenega nastanka, pri čemer lahko izpostavimo predvsem dodatna pravila glede prehoda izvedenih stvarnih pravic z nepremičnine na posamezne dele v etažni lastnini v poslu ustanovitve etažne lastnine. Hipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, ki se razdeli na etažno lastnino, namreč preide na vse posamezne dele v etažni lastnini. Vsekakor pa se lahko določi tudi drugačen (omejen) prenos hipoteke na posamezne dele zgradbe v etažni lastnini, s tem da takšen omejen prenos hipoteke samo na nekatere posamezne dele zgradbe v etažni lastnini posega v položaj hipotekarnega upnika, zato je bistven pogoj za veljavnost takšnega omejenega prenosa njegovo soglasje. Po drugi strani pa se hipoteka, ki bremeni solastniški delež zemljiške parcele, ki je pravni temelj oblikovanja etažne lastnine, prenese samo na tiste posamezne dele, ki glede na delitev solastnine pripadajo solastniku s hipoteko obremenjenega solastniškega deleža. Glede pravne ureditve povezanih nepremičnin je treba poudariti, da je bila deležna številnih negativnih kritik. Po mnenju nekaterih teoretikov najbolj izstopa precej nenavaden četrti odstavek 127.b člena SPZ, ki omejuje nastanek povezanih nepremičnin, če na glavni ali pomožni nepremičnini obstaja zakonita predkupna ali odkupna pravica oziroma prepoved obremenitve ali odtujitve različnih upravičencev. Navedeno določilo daje obligacijskim pravicam neupravičeno velik pomen, ovira oblikovanje povezanih nepremičnin v praksi, prav tako pa ni jasna povezava s predkupno pravico, saj oblikovanje povezanih nepremičnin ne predstavlja prodaje nepremičnin. Za razliko od etažne lastnine, na področju povezanih nepremičnin, zaenkrat ni (objavljene) sodne prakse, prav tako gre za primerjalnopravno posebnost, tako da jih ni mogoče primerjati z tujimi ureditvami.
Keywords: samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, etažna lastnina, posamezni del stavbe, skupni del stavbe, povezane nepremičnine, glavna nepremičnina, pomožna nepremičnina, SPZ-B, zemljiška knjiga
Published in DKUM: 18.10.2023; Views: 738; Downloads: 203
Full text (1,28 MB)