SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Priporočena prehrana bolnikov s sindromom adrenalne izgorelosti
Tanja Bordon, 2010, specialist thesis

Abstract: Predstavljen je sindrom adrenalne izgorelosti, vse pogostejša tegoba storilno naravnane družbe. Ljudje doživijo adrenalno izgorelost, ko se od njih zahteva več energije, kot je lahko dajo. Opisana je adrenalna izgorelost, ki se razvije iz kroničnega stresa zaradi dela. V času doživljanja kroničnega stresa in kasnejše adrenalne izgorelosti se lahko pojavi več značilnih stanj in bolezni; pogostejše so srčno žilne bolezni, ki lahko vodijo v infarkt. Za adrenalno izgorelost je značilno veliko pomanjkanje energije, ki jo še okrepi stanje po infarktu. Na porabo energije vpliva bolezen, zmanjšajo se zmožnosti in interes za normalno prehranjevanje, zato se tem bolnikom lahko spremeni telesna masa. Namen specialističnega dela je predstaviti sindrom adrenalne izgorelosti in ugotoviti ali se izgorelim bolnikom, ki so preživeli infarkt, spremeni telesna masa in ali so nedohranjeni. S prvim anketnim vprašalnikom je bilo ugotovljeno, da je večina bolnikov izgorela. Z drugim — mini prehrambeno oceno so ugotovljene in predstavljene njihove prehranske navade. Njihova telesna masa, prej višja od normalne, se je nekoliko znižala, njihova prehranjenost pa je bila v času po bolezni slabša. Optimalna prehrana za izgorele bolnike in bolnike s srčno žilnimi boleznimi je ista: klasična varovalna dieta z mnogo antioksidanti in z živili po konsistenci prilagojenimi zmožnostim uživanja.
Keywords: sindrom adrenalne izgorelosti, zaposleni, povezane bolezni, infarkt, prehrana, antioksidanti
Published: 24.12.2010; Views: 3540; Downloads: 280
.pdf Full text (1,18 MB)

2.
Vplivi nočnega in izmenskega dela na kvaliteto življenja reševalcev
Aleksander Divjak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Reševalci so kot izvajalci zdravstvene nege vezani na izmensko delo in zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno oskrbo tako čez dan kot tudi ponoči. To pa je le možno samo, če reševalci delajo 24 ur na dan. Za večino so spremembe, ki so neločljivo povezane z izmenskim delom oz. nočnim delom neželeno breme nad katerim pa nimajo nadzora. Izmensko in nočno delo je resen problem za izvajalce zdravstvenega varstva, dejavnik tveganja za številne bolezni in eden izmed razlogov za menjavo delovnega mesta. Nočna izmena ima fizične, psihične in socialne posledice na življenje posameznika – tudi na reševalce. Namen diplomskega dela je dognati značilnosti in posledice izmenskega in nočnega dela ter njegov vpliv na telesno in zdravstveno stanje reševalcev ter z raziskavo ugotoviti posledice izmenskega dela na kvaliteto življenja reševalca. Rezultati raziskave so pokazali, da izmensko delo v veliki meri vpliva na kvaliteto življenja reševalcev. V največji meri vpliva na pojav nespečnosti, nezmožnosti opravljanja in sodelovanja pri vsakdanjih opravilih po nočni izmeni ter ima velik vpliv tudi na telesno težo posameznika. Vpliv pa se odraža tudi na opravljanje dela, saj reševalcem nočno delo velikokrat predstavlja stres. V nočnem času se v večji meri pojavijo konflikti med zdravstvenim osebjem in pacienti in nestrpnost do pacientovih želja in potreb zaradi utrujenosti in izčrpanosti. Nočno delo reševalcev je potrebno zaradi zagotavljanja in izvajanja neprekinjene nujne medicinske pomoči. Potekati mora pod pogoji, ki jih zahteva stroka in na način, da reševalci, ki delajo ponoči ne postanejo invalidi že v začetku njihove poklicne poti. Spremeniti je potrebno predvsem stališče družbe in tudi odnos uporabnikov zdravstvenih storitev, ki prihajajo v nočnem času po »za njih« nujno medicinsko pomoč. Predvsem zaradi spoštovanja uporabnikov zdravstvenih storitev do nočnega dela reševalcev.
Keywords: nočno in izmensko delo, reševalci, kvaliteta življenja, bolezni povezane z nočnim delom
Published: 09.05.2013; Views: 1938; Downloads: 359
.pdf Full text (1,67 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica