1. Pouk geografije in zgodovine v muzeju in arhivuAndreja Lajh, 2021, master's thesis Abstract: Osnovni namen magistrskega dela je analizirati pedagoško ponudbo slovenskih muzejev in arhivov, ki jo nudijo šolskim skupinam, s posebnim poudarkom na dveh ustanovah – Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož in Zgodovinskem arhivu Ptuj. V teoretičnem delu naloge smo predstavili muzej in arhiv kot ustanovi, sodelovanje šol z muzeji in arhivi, medpredmetno povezovanje kot način pedagoškega dela v muzeju in arhivu, oblike, metode in učne pripomočke za vzgojno-izobraževalno delo v muzeju in arhivu ter opravili pregled obstoječih vsebin za učence v izbranih slovenskih muzejih in arhivih. V empiričnem delu smo se posvetili dvema izbranima ustanovama, in sicer Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož in Zgodovinskemu arhivu Ptuj. Na primeru izbranih ustanov smo opravili podrobnejši pregled pedagoških vsebin. Ugotovili smo, da obe ustanovi sodelujeta z okoliškimi osnovnimi in srednjimi šolami, jim nudita različne pedagoške programe, učne ure, vodenja po razstavah ipd. Šole se za obisk pogosto odločajo in na tak način popestrijo in poglobijo pouk. Na podlagi pregleda ponujenih učnih vsebin smo nato za vsako ustanovo pripravili po dve pedagoški delavnici v obliki učnih priprav s prilogami (npr. učni list). Eno od delavnic, pripravljeno za muzej, smo z dijaki tudi izvedli v praksi in tako opravili pedagoški eksperiment, s katerim smo med drugim ugotavljali odnos dijakov do pouka v ustanovah. Ugotovili smo, da večini dijakov drugačen način dela, ki ga nudijo ustanove, kot sta muzej in arhiv, odgovarja, na tak način si učno snov lažje in bolje zapomnijo, menjava okolja pozitivno vpliva na njihovo motivacijo. Kljub temu se je potrebno zavedati, da je nekaterim dijakom bližji klasični način pouka v učilnici.
Keywords: muzej, arhiv, pedagoški programi, pouk geografije, pouk zgodovine
Published in DKUM: 03.11.2021; Views: 905; Downloads: 82
 Full text (5,49 MB) |
2. ZGODOVINA AZIJE V UČBENIKIH IN UČNIH NAČRTIH ZA ZGODOVINOSenta Voelkner, 2016, undergraduate thesis Abstract: Z razvojem pouka na slovenskih tleh se je razvijal tudi pouk zgodovine. Razvoj je prinesel napredke tudi v poučevanju neevropske zgodovine. Ta je bila v preteklosti, predvsem do časa po drugi svetovni vojni, v naših učbenikih in učnih načrtih zelo slabo zastopana. Posodobitve učnih načrtov so v pouk zgodovine prinesle tudi širšo vsebino neevropske zgodovine. Področje Azije je bilo pri pouku zgodovine sprva zelo slabo zajeto. Omenjala se je samo pri vsebinah, ki so se nanašale na zgodnje visoke kulture, šele kasneje se je začela obravnavati podrobneje, vendar še vedno zelo na splošno. Azija je največja celina na svetu in premore veliko različnih kultur in narodov z lastno preteklostjo, ki je pogostokrat tesno povezana z evropsko in bi jo bilo potrebno podrobneje obravnavati. Poznavanje preteklosti nam prinaša razumevanje sedanjosti, zato bi se učenci morali čim bolj seznanjati z zgodovino in življenjem različnih kultur sveta, saj bodo lahko le tako razvili spoštovanje in razumevanje do vsakega posameznika, ne glede na to od kod prihaja.
Keywords: Azija, zgodovina Azije, neevropska zgodovina, učbenik, učni načrt, pouk zgodovine.
Published in DKUM: 28.09.2016; Views: 1285; Downloads: 104
Full text (304,02 KB) |
3. SODOBNE UČNE METODE PRI POUKU ZGODOVINEPetra Vidmar, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi Sodobne učne metode pri pouku zgodovine so predstavljene metode dela, ki se lahko izvajajo pri sodobnem pouku zgodovine. Gre za novejše učne metode, katerih namen je popestriti pouk zgodovine, motivirati učence in jim približati zgodovinske učne vsebine.
V diplomski nalogi je opisan razvoj pouka zgodovine in sledeče metode: metoda dela z zgodovinskimi viri, zgodovinsko terensko delo v arhivu, muzeju in v okviru ekskurzije, igra vlog in simulacija, metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ter projektno delo. Opisali smo splošne značilnosti teh metod ter njihove didaktične značilnosti in pomen za pouk zgodovine.
Ob koncu vsake predstavljene metode dela smo izdelali konkreten primer učne ure. S tem smo želeli prikazati, kako lahko učitelj pri pouku zgodovine te metode dejansko uporabi. Sestavili smo sedem primerov učnih ur – za vsako izmed opisanih učnih metod, ki so primerne za učence osnovnih šol. Za vsako uro smo napisali učno pripravo, natančen potek izvedbe učne ure, analizo ure in izdelali delovne liste oziroma druge naloge, primerne za posamezno metodo dela.
Keywords: sodobne učne metode, pouk zgodovine, zgodovinski viri, zgodovinsko terensko delo, igra vlog in simulacija, informacijsko-komunikacijska tehnologija, projektno delo.
Published in DKUM: 07.09.2016; Views: 3452; Downloads: 545
Full text (1,25 MB) |
4. GRŠKA ANTIKA V GIMNAZIJSKIH UČBENIKIH ZA ZGODOVINO SKOZI ČASAljaž Kovačič, 2016, master's thesis Abstract: Učbenik je temeljna šolska knjiga. Učenci jo uporabljajo vsak dan pri pouku, zato mora biti oblikovana v skladu z učnim načrtom. Vsebina in obseg zajetih problemov se morata podrejati povprečnemu učencu v njegovi razvojni dobi. V učbeniku je potrebno uporabljati jezik, primeren razvojni stopnji učencev, ki ga bodo uporabljali. Podlago učbeniku predstavlja učni načrt, ki določa in vsebuje vsebino, standarde znanj in cilje posameznih predmetov ali predmetnih področij. Vsebina v njem je didaktično oblikovana, prilagojena vrsti in stopnji izobraževanja ter izbrana po veljavnih splošnih družbenih, znanstvenih in strokovnih kriterijih. Leta 1774 je Marija Terezija izdala splošni red, s katerim je bila vpeljana splošna šolska obveznost za vse otroke od šestega do dvanajstega leta starosti. Ta reforma je za ozemlje današnje Slovenije pomenila, da se v takratnih šolah uvede pouk zgodovine. Razvoju pouka zgodovine je vzporedno sledil razvoj učnih načrtov in učbenikov. Pregled učnih načrtov nam pokaže spremembo podobe in obsega le-teh iz različnih časovnih obdobij. Učni načrti iz leta 1936, 1945 in 1955 so bili oblikovani v dokumente, v katerih so bili združeni učni načrti vseh predmetov, ki so se takrat poučevali v šoli in so bili po strukturi skoraj v celoti omejeni le na učno vsebino. Učni načrt za zgodovino iz leta 1996 je bil za razliko od starejših samostojen dokument, v katerem se je število ur za zgodovino zmanjšalo. Na popolnoma drugačen način je sestavljen učni načrt iz leta 2008, ki vsebuje bistveno več didaktičnih napotkov za učitelje. Novost je tudi, da učne teme niso predstavljene po letnikih, temveč po obdobjih, ter da ima učno snov razdeljeno na obvezne in izbirne teme. Vsi učni načrti dajejo podobne smernice za poučevanje učne teme grške antike. Učni sklop grške antike je v različnih učbenikih predstavljena po obsegu in strukturi na različen način. V starejših učbenikih je bila učna snov razložena zelo opisno, na dolgo ter brez kakršnega koli grafičnega ponazarjanja učne snovi. Kljub temu sta učbenika iz leta 1938 in 1954 vsebovala slike, medtem ko je bil učbenik iz leta 1946 brez njih. Učbenik iz leta 1989 je imel veliko učnih enot združenih v skupnih poglavjih, ki so bila hkrati vsebinsko manj obsežna. Za razliko od svojih predhodnikov je imel učno snov ilustrirano tudi grafično. Že na prvi pogled popolno novost predstavlja učbenik iz leta 2014, ki je v celoti barven. Učna snov je ponovno obsežneje obdelana, a vendar krajše kot v učbenikih pred tistim iz leta 1989. Omenjeni učbenik vsebuje veliko slikovnega in grafičnega materiala ter vprašanja, ki podobno kot v predhodnem učbeniku služijo za ponovitev in utrditev snovi.
Keywords: učbenik, učitelj, učenec, učni načrt, pouk zgodovine, grška antika, razvoj učbenika in učnega načrta
Published in DKUM: 01.06.2016; Views: 2362; Downloads: 186
Full text (1000,06 KB) |
5. ZGODOVINA AFRIKE V UČBENIKIH IN UČNIH NAČRTIH ZA ZGODOVINOAlen Ištoković, 2013, undergraduate thesis Abstract: Razvoj slovenskega šolstva je prinesel napredke tudi v pouk zgodovine. V današnjem sodobnem zgodovinskem pouku bi moral biti večji poudarek na obravnavi neevropske zgodovine. Kljub številnim reformam pa so današnji zgodovinski učbeniki še vedno preveč evropocentrični. Vsebine iz zgodovine neevropskih dežel ter s tem tudi zgodovine Afrike so pogosto skope in posplošene. S položajem Afrike v slovenskem šolskem sistemu se je ukvarjalo Društvo Afriški center, ki je ugotovilo, da je zgodovina Afrike v šolskih učbenikih, kjer je poudarek na obravnavi evropskega prostora, izredno okrnjena in poenostavljena. Največkrat je Afrika prikazana kot nerazvita in zaostala celina, za katero so značilne bolezni, vojne in naravne katastrofe. Za takšno podobo so največkrat krivi mediji in učne vsebine znotraj učbenikov, ki narekujejo obravnavo Afrike. Ugotavljam, da prikaz Afrike v zgodovinskih učbenikih pogosto ni nevtralen, ampak je učencu predstavljen skozi oči Zahoda. Namen diplomskega dela je tako predstaviti, v kolikšni meri učni načrti in slovenski učbeniki za zgodovino vključujejo vsebine, ki se nanašajo na Afriko, kako so te predstavljene in kakšen pomen imajo v učbenikih.
Keywords: Afrika, zgodovina Afrike, učbeniki, učni načrt, pouk zgodovine, evropocentrizem
Published in DKUM: 11.09.2013; Views: 2134; Downloads: 411
Full text (746,85 KB) |
6. NAZORNOST PRI POUKU ZGODOVINESuzana Kline, 2012, undergraduate thesis Abstract: Nazornost ima pri pouku zgodovine ter pri pouku nasploh izreden pomen. Z nazornimi oblikami pouka učitelj pridobi kar nekaj časa, razlaga je lažja in hitrejša. S čutno in notranjo nazornostjo doseže razumljivost in olajša pomnjenje zgodovinskih dejstev in dogodkov. Tako se lahko učitelj pri obravnavi nove učne snovi usmeri na bistvene elemente in se z dodatno razlago bolj posveti učencem, ki imajo več težav s predstavami in razumevanjem. Nazornost ima velik pomen tudi kot motivacijsko sredstvo, s pomočjo katerega učitelj pritegne in zadrži pozornost učencev.
Vendar se lahko zgodi, da je nazornost zaradi pomanjkanja časa ali razpoložljivosti ponazorilnih sredstev nekoliko potisnjena v ozadje. Prav tako je pri pouku zgodovine potrebno paziti, da izbrana ponazorila reprezentatirajo učinek, ki ga učitelj želi doseči. Preveč verbalizma in neselektivne uporabe grafičnega gradiva ima ravno nasproten učinek na nazornost pouka. Pogosto učitelji demonstrirajo številna ponazorila, ki pa ostanejo zgolj na poplitveni ravni. Pri pouku zgodovine mora učitelj predvsem z živo besedo ponazoriti in ustvariti določeno zgodovinsko vzdušje. S tem omogoči učencem jasno razumevanje posameznih pojavov in njihovo lažje pomnjenje. Če tega ne stori, učenci zgolj fakturirajo posamezne podatke, medtem ko je njihovo razumevanje potisnjeno v ozadje.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: čutna in pojmovna nazornost, pouk zgodovine, funkcije nazornosti, ponazorila, metode.
Published in DKUM: 12.06.2012; Views: 1984; Downloads: 222
Full text (822,20 KB) |
7. Neevropska zgodovina v slovenskih učbenikih in učnih načrtih za zgodovino: primerjava vsebin pred osamosvojitvijo Slovenije in danesMonika Lah, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu sem predstavila prisotnost neevropske zgodovine v učbenikih in učnih načrtih za zgodovino v osnovnih šolah in gimnazijah. Na podlagi primerjave starih učnih načrtov in učbenikov pred osamosvojitvijo Slovenije z novimi in aktualnimi sem ugotovila, da je do večjih sprememb prišlo v obdobju posodabljanja učnih načrtov v letih 1996 in 1998 ter v letih 2006 in 2008. Ker se je pouk zgodovine skozi zgodovinski razvoj spreminjal, so se spreminjale tudi vsebine neevropske zgodovine. Poučevanju neevropske zgodovine v času tradicionalnega pouka na Slovenskem niso pripisovali večjega pomena, saj so bile obravnavane le tiste države in kulture, ki so imele s slovenskim narodom neposreden stik. Po prvi svetovni vojni so prevladovale učne vsebine, ki so bile povezane z Jugoslavijo in z jugoslovanskimi narodi. V učnih načrtih in učbenikih, ki so jih za osnovne šole in gimnazije uporabljali do leta 1990, sem opazila velik vpliv socializma in marksizma, ki je v tem obdobju predstavljal pomembno družbeno smernico na področju vzgoje in izobraževanja. Obravnava neevropske zgodovine je bila v primerjavi s posodobljenimi učnimi načrti in učbeniki zelo skromna. V ospredju so bile velike civilizacije starega vzhoda, turški vpadi, fevdalni družbeni red, geografska odkritja ter prva in druga svetovna vojna. Do bistvenih sprememb pri pouku zgodovine je prišlo po osamosvojitvi Slovenije, ko so se pojavile potrebe po prenovi osnovne šole in gimnazije. Kurikularne spremembe so poleg prenove obveznih učnih vsebin prinesle tudi izbirne učne teme, ki jih učitelji izbirajo skupaj z učenci. Ugotovila sem, da posodobljeni učni načrti in učbeniki zaradi odprte zasnove omogočajo večjo svobodo pri izbiri širših učnih tem, povezanih z neevropsko zgodovino. Tudi obseg vsebin v novih učnih načrtih in učbenikih je v primerjavi s preteklimi veliko bolj razširjen.
Keywords: učni načrti, učbeniki, pouk zgodovine, neevropska zgodovina, učne vsebine, osnovna šola, gimnazija.
Published in DKUM: 14.11.2011; Views: 3269; Downloads: 199
Full text (744,38 KB) |
8. Pouk zgodovine v osnovni šoli v Socialistični republiki Sloveniji in vpliv na tedanje generacijeJožek Špilak, 2009, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava pouk zgodovine v osnovnih šolah v Sloveniji od druge svetovne vojne do razpada Socialistične federativne republike Jugoslavije. Pouk zgodovine v osnovnih šolah v obravnavanem času je imel posebno in pomembno vlogo. Oblasti, poučevanja mladostnikov niso hotele prepustiti naključju, zato so že takoj po drugi svetovni vojni odločilno posegle tudi na področje šolstva. Posebno mesto je imel pouk zgodovine. Najprej je oblast uredila težave s prostori, učitelji, nato pa se je lotila reforme šolstva, ki je še vsebovala, tako vsebinske, kot sistemske osnove v prejšnjih družbenih sistemih. Med šolsko reformo leta 1958, je reformo doživel tudi pouk zgodovine v osnovni šoli. Od tedaj se je poučevala zgodovina v osnovni šoli od šestega do osmega razreda. V pouk zgodovine je prišla nova periodizacija, na pomenu pa je pridobilo obdobje po prvi svetovni vojni in še posebno Narodno osvobodilni boj ter obdobje po drugi svetovni vojni. Kakšen je bil vpliv pouka zgodovine na tedanje generacije, se poskuša prikazati s pomočjo anket. Le-te so pokazale, da je imel pouk zgodovine še kako pomembne vplive.
Keywords: pouk zgodovine, osnovna šola, Socialistična republika Slovenija, učbenik, učni načrt.
Published in DKUM: 06.01.2010; Views: 2724; Downloads: 302
Full text (5,00 MB) |
