| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 1 / 1
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
OBRAVNAVANJE RAZLIČNIH ZVRSTI JEZIKA V NEUMETNOSTNIH BESEDILIH PRI POUKU SLOVENŠČINE V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Iris Hamler, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu Obravnavanje različnih zvrsti jezika v neumetnostnih besedilih v tretjem triletju osnovne šole (poudarek na narečju in interesnih govoricah) so v uvodu predstavljene zvrsti in snopi zvrsti, kjer smo izpostavili socialne zvrsti jezika. Le-te delimo na knjižni in neknjižni jezik. Knjižni jezik se deli še na zborni in na splošno- ali knjižnopogovorni jezik, neknjižni jezik pa na pokrajinsko pogovorni in na zemljepisna narečja. Poleg vseh socialnih zvrsti smo predstavili še modifikacije osnovnih socialnih zvrsti, t. i. interesne govorice, kot so sleng, žargon in latovščina (argo). Več pozornosti smo namenili slengu, govorici mladih, saj tudi učbeniški kompleti v večji meri pri interesnih govoricah obravnavajo samo sleng. V nadaljevanju diplomskega dela sledi analiza Pouk slovenščine v osnovni šoli, ki je zelo povezan in odvisen od devetletnega osnovnega šolanja (devetletke), njenih ciljev ter organizacijskih in vsebinskih sprememb. Pouk slovenščine se tako v osnovni šoli deli na tri triletja. V I. triletje spadajo 1., 2. in 3. razred, v II. triletje 4., 5. in 6. razred, v III. triletje pa 7., 8. in 9. razred. Posvetili se bomo pouku slovenščine v tretjem triletju (torej v 7., 8. in 9. razredu) osnovne šole, torej tudi obravnavi splošnih, funkcionalnih in izobraževalnih ciljev pri obravnavi neumetnostnih besedil tega triletja. Pri pouku slovenščine je potrebno upoštevati tudi naloge in cilje sodobnega jezika, ki temeljijo na sporazumevalni zmožnosti učencev, zato nas zanima, v kolikšni meri so zmožni tvoriti in sprejemati različna besedila glede na različne okoliščine, namen in vsebino. Pri pouku slovenščine prav tako ne smemo pozabiti na didaktična načela kot osnovne smernice, ki vplivajo na izbiro celotnega učnega procesa in nas opozarjajo na bistvene značilnosti uspešnega pouka ter nas svarijo pred različnimi pomanjkljivostmi v poučevanju. Jedro diplomskega dela temelji na predstavitvi vseh učbeniških kompletov za pouk slovenščine v tretjem triletju in na preučevanju ter analizi le-teh pri obravnavi različnih zvrsti jezika v neumetnostnih besedilih v tretjem triletju osnovne šole. Predstavljeni so učbeniški kompleti HURA ZA SLOVENŠČINO! (DZS), SLOVENŠČINA (Mladinska knjiga) in SLOVENŠČINA ZA VSAKDAN IN VSAK DAN (Rokus). Pregled učbeniških kompletov temelji na obravnavi različnih (socialnih) zvrsti jezika, s poudarkom na narečju in interesnih govoricah. Pri obravnavi narečja lahko iz učnega načrta razberemo dvojno vlogo le-tega: na eni strani je narečje kot izhodišče za usvajanje knjižnega jezika, na drugi pa gre za usvajanje narečja kot socialne zvrsti. Namen diplomskega dela je predstaviti socialne zvrsti jezika in zastopanost le-teh tako v učnem načrtu kot v učbeniških kompletih za tretje triletje osnovne šole in hkrati ugotoviti, ali se določeni učbeniški kompleti dovolj posvečajo omenjeni tematiki oziroma ali se skladajo s tem, kar predvideva učni načrt. Pomembno je tudi ugotoviti, katere vrste nalog so pri preučevanju omenjene tematike predvidene (naloge zaprtega tipa, naloge polodprtega tipa ali naloge odprtega tipa) in koliko je teh nalog. Poleg omenjene analize učbeniških kompletov bomo s pomočjo ankete poskušali ugotoviti, kaj o zastopanosti socialnih zvrsti v učbeniških kompletih in skladnosti le-teh z učnim načrtom menijo učitelji slovenščine petih različnih osnovnih šol. Na podlagi vsebinskega pregleda in analize vseh učbeniških kompletov lahko ugotovimo, da so analizirani učbeniški kompleti skladni z učnim načrtom, torej za obravnavano tematiko uresničujejo z učnim načrtom predpisane vsebine in cilje, vezane na narečje in interesne govorice. Čeprav so učbeniški kompleti skladni z učnim načrtom, je možno opaziti razlike, ki se pojavljajo v vlogi oziroma pomenu, ki jo obravnavani tematiki pripisujejo posamezni učbeniški kompleti.
Keywords: Ključne besede: socialne zvrsti, modifikacije socialnih zvrsti, pouk slovenščine v tretjem triletju, učbeniški kompleti, učni načrt.
Published: 30.07.2010; Views: 3519; Downloads: 210
.pdf Full text (1,06 MB)

Search done in 0.01 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica