| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 24
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
Mnenja učiteljev o izbiri in rabi učbenikov za pouk slovenščine
Karmen Ulaga, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo preučevali mnenja učiteljev o izbiri in rabi učbenikov za pouk slovenščine. Empirični del naloge temelji predvsem na iskanju razlik med učitelji razrednega pouka, pri čemer smo jih opozorili, da nas zanimajo samo učbeniki za pouk slovenščine, in med učitelji slovenščine na predmetni stopnji. Razlike med mnenji učiteljev smo iskali glede na prioritete pri načrtovanju pouka slovenščine, glede na način izbiranja učbenikov za pouk slovenščine, glede na samo izbiro in na ustreznost učbenika, ki ga uporabljajo, raziskovali smo razlike v mnenju o pestrosti učbenikov na trgu in na koncu smo iskali zanje pomembne lastnosti kvalitetnega učbenika. Zanimale pa so nas še določene povezave med odgovori. Za pridobivanje odgovorov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili po osnovnih šolah med učitelje razrednega pouka in učitelje slovenščine ob koncu šolskega leta 2013/2014. Ugotovili smo, da se pri več odgovorih kažejo statistično značilne razlike med učitelji razrednega pouka in učitelji slovenščine. Učitelji razrednega pouka načrtujejo pouk slovenščine na podlagi intuicije in učnega načrta v večji meri kot učitelji slovenščine. Učitelji razrednega pouka pogosteje izberejo učbenik znotraj kolektiva, medtem ko učitelji slovenščine učbenik izberejo sami. Učitelji razrednega pouka so tudi bolj zadovoljni z didaktično ustreznostjo učbenika kot učitelji slovenščine. Nekaj razlik se pokaže tudi pri opredeljevanju kvalitetnega učbenika.
Keywords: učbenik, učitelj, pouk slovenščine, izbira učbenika, raba učbenika, kvaliteta učbenika
Published: 06.10.2015; Views: 995; Downloads: 204
.pdf Full text (1,69 MB)

12.
VPLIV RABE INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ PRI POUKU SLOVENŠČINE NA UČENCE OD 6. DO 9. RAZREDA IZBRANE OSNOVNE ŠOLE
Katarina Kikec, 2015, master's thesis

Abstract: Življenje v dobi napredne tehnologije od vsakega posameznika zahteva neprestano spremljanje in prilagajanje družbenim spremembah ter silnicam razvoja sodobne informacijsko-komunikacije tehnologije. Tako kot se spreminja družba, se spreminja tudi sistem izobraževanja in poučevanja, kjer so spremembe, ki jih je prinesla IKT v izobraževanje, povzročile zasuk v pojmovanju poučevanjske paradigme v učenjsko paradigmo, saj postaja pouk vedno manj usmerjen v učitelja in snov ter se vse bolj usmerja v učenca. Učitelji so tako z rabo IKT pri pouku dobili nove možnosti za delo in poučevanje v razredu, za kar morajo biti tudi ustrezno usposobljeni. Smiselnost rabe IKT pri poučevanju pozitivno vpliva na učence, kar ugotavljamo s povečano motivacijo za delo in sodelovanje, predvsem zaradi zanimivosti učne snovi, čeprav imajo učenci raje razlago učne snovi še vedno na klasični, tj. frontalni način, brez rabe IKT. Vprašanje, ki se nam poraja, je, kakšen bo trend razvoja rabe IKT v izobraževanju v prihodnje in ali bo pretirana digitalizacija v šolstvu pozitivno vplivala na učenje prihodnjih generacij.
Keywords: Sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), pouk slovenščine, učitelj, učenci, digitalizacija.
Published: 06.10.2015; Views: 649; Downloads: 107
.pdf Full text (2,12 MB)

13.
PREGLED, ANALIZA IN PRIMERJAVA UČBENIŠKIH GRADIV ZA JEZIKOVNI POUK SLOVENŠČINE V 9. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Karmen Ulaga, 2015, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo se osredotočili na raziskovanje učbeniških gradiv za jezikovni pouk slovenščine v 9. razredu osnovne šole. Osredotočili smo se na gradiva založb Mladinska knjiga in Rokus Klett, katerih učbeniška gradiva so v slovenskem šolskem prostoru najbolj razširjena. V raziskavo smo vključili samostojni delovni zvezek Slovenščina 9 in učbenik ter delovni zvezek Slovenščina 9 založbe Mladinska knjiga ter samostojni delovni zvezek Od glasov do knjižnih svetov 9, samostojni delovni zvezek Slovenščina za vsak dan 9 in učbenik ter delovni zvezek Slovenščina za vsak dan 9 založbe Rokus Klett. Najprej smo naredili širši pregled učbeniških gradiv, nato pa smo se v nadaljevanju osredotočili na vizualno podobo učbeniških gradiv, vsebino, ki jo učbeniška gradiva obravnavajo, in naloge. Znotraj tega smo raziskovali različna področja, pri vsebini smo se osredotočili na skladnost z učnim načrtom, na zgradbo poglavja in predstavitev vsebine učencem. V sklopu nalog pa smo raziskovali število nalog, stopnjo nalog po Bloomovi taksonomiji in predstavili tipične naloge v posameznih učbeniških gradivih. Na podlagi vseh raziskanih kategorij smo ob koncu analize učbeniška gradiva primerjali med seboj. Izkazalo se je, da je vizualna podoba vseh učbeniških gradiv ustrezna, z izjemo delovnega zvezka Slovenščina 9, ki je pripravljen z manj ustreznimi barvami. Vsebino najbolj natančno predstavljajo učbeniška gradiva založbe Mladinska knjiga, predvsem samostojni delovni zvezek Slovenščina 9, najmanj natančno pa samostojni delovni zvezek in učbenik Slovenščina za vsak dan 9. Vsa učbeniška gradiva vsebujejo podobne tipe nalog, ki so značilne za obravnavo posamezne učne vsebine, pri določevanju taksonomske stopnje nalogam pa se je izkazalo, da razmerje med nalogami ni v skladu s priporočili Državnega izpitnega centra za pripravo preverjanj znanja.
Keywords: učbeniška gradiva, pouk slovenščine, vizualna podoba gradiv, učne vsebine, učni načrt, naloge, Bloomova taksonomija
Published: 07.10.2015; Views: 1292; Downloads: 256
.pdf Full text (5,18 MB)

14.
ODNOS OSNOVNOŠOLCEV DO POUKA SLOVENŠČINE
Špela Lipošek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavan pouk slovenščine v osnovni šoli in njegova priljubljenost med učenci. Diplomsko delo temelji na teoretičnih spoznanjih in izvedbi ankete, analize ter primerjave rezultatov z izsledki drugih raziskav. Namen raziskave v okviru diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen je odnos osnovnošolcev od 6. do 9. razreda izbrane osnovne šole do šolskega predmeta slovenščina, kako težaven se jim zdi, koliko učencev z veseljem obiskuje pouk slovenščine in kolikšnemu deležu učencev se zdijo učne ure in način poučevanja slovenščine zanimivi in raznoliki. Prav tako smo želeli raziskati, kako uspešni so učenci pri slovenščini, kako ocenjujejo zahtevnost in priljubljenost dveh osnovnih prvin pouka slovenščine – književnosti in jezika, različnih vrst preverjanja in ocenjevanja znanja, dejavnosti in vsebin pri pouku slovenščine (govorni nastopi, šolski spisi, slovnične vaje, učenje pesmi, obravnava književnih del, poezija, proza, dramatika …) ter kam na lestvico priljubljenosti učenci uvrščajo različne učne pripomočke in gradivo, ki jih uporablja njihov učitelj slovenščine. Zanimalo nas je, ali se pri pouku slovenščine učenci soočajo s težavami in katere so najpogostejše, koliko jih obiskuje dodatni oziroma dopolnilni pouk slovenščine ter koliko časa učenci posvetijo domačemu delu in učenju slovenščine ter pripravi na nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine v 6. in 9. razredu. Ugotoviti smo želeli tudi, kolikšnemu deležu učencev se zdi ocena pomembna in najti vzroke za to ter koliko učencev se zaveda pomena znanja, pridobljenega pri pouku slovenščine, za nadaljnji uspeh v življenju. S primerjavo podatkov smo pri anketnih vprašanjih, kjer se nam je to zdelo relevantno, preverili, ali se pojavljajo razlike med spoloma, starostjo in uspešnostjo učencev pri slovenščini. V empiričnem delu so tako predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov za učence. Rezultati so pokazali, da je predmet slovenščina med učenci srednje priljubljen, prav tako ga večina učencev ocenjuje kot srednje težavnega. Večina učencev rada obiskuje pouk slovenščine, učne ure pa se jim zdijo zanimive in raznolike. Ugotovili smo, da so učenci bolj naklonjeni književnemu kakor jezikovnemu pouku in ustnemu preverjanju in ocenjevanju znanja slovenščine v primerjavi s pisnim. Izkazalo se je, da večina anketiranih učencev med najtežje dejavnosti pri pouku slovenščine uvršča učenje pesmi na pamet, med najlažje pa govorne nastope, ki se jim zdijo tudi najbolj zanimivi. Nasprotno pa se učencem najmanj zanimiva zdi obravnava slovnice oziroma slovnične vaje. Analiza je pokazala, da se slaba tretjina učencev pri pouku slovenščine sooča s težavami, najpogostejše med njimi so težave z razumevanjem in učenjem slovnice. Večina anketirancev zavzema stališče, da je ocena pri slovenščini pomembna, saj veliko učencev slabo oceno vidi kot oviro na poti do vpisa na želeno srednjo šolo, prav tako pa se v veliki meri zavedajo, da je slovenščina naš materni jezik in ga je zato treba dobro poznati in pravilno uporabljati. Učenci cenijo pomen znanja, pridobljenega pri pouku slovenščine, ki je pomembno za nadaljnji uspeh v življenju, npr. pri nadaljnjem izobraževanju, opravljanju poklica, v komunikaciji in medosebnih odnosih ipd. Podatki ankete so pokazali, da le slaba tretjina učencev obiskuje dodatni ali dopolnilni pouk slovenščine, učenci pa domačemu delu in učenju slovenščine v povprečju namenijo 1−3 ure na teden; dobra četrtina učencev temu ne nameni nič časa. Med učnimi gradivi oziroma pripomočki, s katerimi se srečujejo pri pouku slovenščine, so učencem najbolj všeč sodobni učni pripomočki (računalnik ter avdio-vizualna sredstva), medtem ko so nenaklonjenost izkazali do tradicionalnih učnih pripomočkov in gradiv (grafoskop, delovni listi, plakat, delovni zvezek).
Keywords: pouk slovenščine, priljubljenost, težavnost, šolski predmeti, učenci, odnos, stališča, osnovna šola
Published: 30.11.2015; Views: 1047; Downloads: 211
.pdf Full text (2,64 MB)

15.
Učbeniki za pouk slovenščine z vidika učencev in dijakov
Anže Pečnik, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo preučevali in primerjali odnos devetošolcev in maturantov do učbenikov za slovenščino, ki so jih uporabljali v šolskem letu 2015/2016. Na slovenskem trgu je na voljo mnogo različnih učbenikov in učbeniških paketov. Naloga učiteljev in profesorjev je, da znajo na podlagi svojega profesionalnega znanja in izkušenj ustrezno presoditi, kateri učbeniki so najbolj kakovostni in primerni za uporabo. Empirični del naloge temelji na iskanju razlik v uporabi učbenikov za slovenščino med devetošolci in maturanti, v priljubljenosti slovenščine kot šolskega predmeta in oceni učbenikov za slovenščino med devetošolci in maturanti. Želeli smo ugotoviti, kaj bi devetošolci in maturanti pri svojih učbenikih za slovenščino želeli spremenili. Pri uporabi in priljubljenosti smo preverjali obstoj razlik glede na učni uspeh in stopnjo šolanja, pri željah po spremembah pa zgolj obstoj razlik glede na stopnjo šolanja. Za pridobivanje odgovorov smo uporabili anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo anonimno ter skupinsko vodeno anketiranje opravili na neimenovanih koroških osnovnih šolah A in B ter neimenovani koroški gimnaziji C decembra 2014. Zajeti vzorec predstavlja na nivoju rabe inferenčne statistike (rabe statističnih preizkusov) enostavni slučajnostni vzorec iz hipotetične populacije. Ugotovili smo, da se statistično značilne razlike pojavljajo zlasti tam, kjer preverjamo obstoj razlik glede na stopnjo šolanja. Pri preverjanju razlik glede na učni uspeh se sicer kakšna statistično značilna razlika pojavi, ponekod gre za obstoj tendence, vendar pa so takšni primeri zelo redki. Devetošolci v primerjavi z maturanti več uporabljajo učbenike pri delu v šoli, za to pa dobivajo tudi več spodbud s strani učiteljev kot maturanti s strani profesorjev. Pri domačem učenju devetošolci in maturanti učbenike uporabljajo približno enako pogosto. Priljubljenost slovenščine kot učnega predmeta ni pogojena s stopnjo šolanja ali učnim uspehom. Devetošolci v primerjavi z maturanti bolje ocenjujejo svoje učbenike in njihovo ustreznost, bolj pa tudi razumejo besedila, ki jih učbeniki ponujajo. Devetošolcih bi v svojem učbeniku želeli predvsem večjo uporabo barv, slik, grafov, tabel in miselnih vzorcev, maturanti pa bi želeli predvsem razumljivejše in konkretnejše razlage.
Keywords: devetošolci, maturanti, pouk slovenščine, učbenik, kakovost učbenika, učbenik in učitelj, učbenik in učenec
Published: 18.05.2016; Views: 808; Downloads: 191
.pdf Full text (948,68 KB)

16.
DIDAKTIČNO-METODIČNE ZNAČILNOSTI POUKA SLOVENŠČINE
Valerija Farič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Pouk je zelo kompleksen proces, v katerem se odvijajo številne dejavnosti učiteljev in učencev z namenom doseganja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Razumevanje pouka se je skozi zgodovino močno spreminjalo. Nova didaktično-metodična spoznanja in razvoj sodobne tehnologije so šolstvu prinesle številne možnosti za pester in raznolik pouk, ki je v današnjem času veliko bolj ustrezen za učence, saj omogoča upoštevanje njihovih individualnih zmožnosti in posebnosti in jih postavlja v enakovreden položaj z učitelji. Kako bo učitelj dane didaktično-metodične možnosti izkoristil, je odvisno od njegovih profesionalnih in osebnih kompetenc ter značilnosti. Seveda mora pri njihovi izbiri upoštevati vsebino in vzgojno-izobraževalne cilje. Učiteljevo ravnanje pa ni edino, ki je pri doseganju slednjih pomembno, učenčeva lastna aktivnost je tista, od katere je odvisen njegov uspeh. V teoretičnem delu diplomskega dela smo preučili funkcije, naloge in cilje pouka, učenje in poučevanje kot temeljni dejavnosti v tem procesu, ter predstavili dejavnike, ki ga oblikujejo. Pozornost smo namenili tudi za učence zelo zahtevnim dejavnostim preverjanja in ocenjevanja znanja. Pri tem smo se v nadaljevanju osredotočili na pouk slovenščine in v empiričnem delu predstavili rezultate raziskave o značilnostih pouka slovenščine v slovenskih osnovnih šolah z vidika učencev. Zanimalo nas je, kakšno je ravnanje učiteljev v odnosih do učencev, pri njihovi komunikaciji, upoštevanju nekaterih didaktičnih načel in pred, med ter po preverjanju in ocenjevanju znanja. Prav tako smo raziskali, kako pogosto se po mnenju učencev učitelji slovenščine poslužujejo posameznih didaktičnih metod, oblik in sredstev in kako ravni manjših učnih skupin, v katere so učenci vključeni glede na lastne učne zmožnosti, vplivajo na izbiro teh. Ugotovili smo, da je ravnanje učiteljev, ki so bili v raziskavo zajeti, več ali manj vedno ali pogosto ustrezno, da pa so odnosi med njimi in učenci, ki so učno manj uspešni in sposobni, slabši, kar vpliva tudi na njihove ocene o pogostosti ustreznih dejanj učiteljev slovenščine. V veliki meri pa je tudi od slednjih odvisno, kakšno je njihovo splošno in didaktično-metodično ravnanje.
Keywords: pouk, didaktika pouka, metode pouka, oblike pouka, didaktična sredstva in mediji, pouk slovenščine, jezikovni pouk, književni pouk, preverjanje in ocenjevanje znanja.
Published: 16.06.2016; Views: 1297; Downloads: 153
.pdf Full text (1,45 MB)

17.
Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v Republiki Srbiji
Tatjana Bukvič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Uvodna poglavja diplomskega dela obsegajo predstavitev osnovnih pojmov s področja jezikov v stiku, pregled izseljevanja Slovencev v Srbijo ter podatke o njihovi organiziranosti in delovanju danes. Osrednji del vsebuje poglavje s predstavitvijo dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v tujini, njegovega zgodovinskega razvoja ter današnje organiziranosti. Empirični del diplomskega dela predstavlja raziskavo, ki je bila izvedena v Srbiji v šolskem letu 2015/2016 med otroki, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v Srbiji, njihovimi starši ter učitelji. V delu so predstavljeni raba in znanje slovenskega jezika pri otrocih in starših, njihova stališča do slovenščine in slovenstva nasploh ter njihov odnos do dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture. V zaključku je podano razmišljanje o položaju slovenščine v skupnostih potomcev Slovencev, živečih v Srbiji, in o identiteti Slovencev po svetu ter dejavnikih, ki pomembno vplivajo na njihovo prihodnost oziroma obstoj.
Keywords: sociolingvistika, sociolingvistična raziskava, slovenski zdomci v Srbiji, jeziki v stiku, dvojezičnost, poučevanje slovenščine, dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, odnos do slovenščine
Published: 25.08.2016; Views: 401; Downloads: 35
.pdf Full text (1,20 MB)

18.
Stališča osnovnošolskih učiteljev slovenščine do lastnega pedagoškega poklica
Ninetta Gnidovec Rozman, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo stališča osnovnošolskih učiteljev do lastnega pedagoškega poklica. Prvi del diplomskega dela predstavlja teoretičen okvir za empirično raziskavo. Znotraj tega smo opisali učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj in t. i. (profesionalni) učiteljski stres. Na kratko smo predstavili tudi predmet slovenščine v osnovni šoli ter poklic slovenista − učitelja, ki poučuje slovenščino. Drugi del diplomskega dela temelji na empirični raziskavi, katere namen je bil raziskati: učiteljev profesionalni oz. poklicni razvoj, učiteljski stres oz. stres, ki se pojavlja na delovnem mestu, mnenja učiteljev slovenščine o lastnem poklicu ter njihovo delo pri pouku slovenščine. Za raziskavo smo sestavili anketni vprašalnik, ki je bil smiselno − glede na problematiko − razdeljen na štiri sklope in začetni uvodni del, ki je zajemal navodila in osnovne podatke učiteljev: spol, starost in delovno dobo. Osnovno populacijo, ki smo jo preučevali, predstavljajo učitelji dolenjske, posavske, osrednje, zasavske in savinjske regije. V raziskavi je sodelovalo 50 učiteljev. Izsledki te so pokazali, da se učitelji slovenščine v največji meri uporabljajo demokratičnega stila poučevanja, medtem ko svoj profil označujejo z visoko stopnjo pedagoške in splošne kompetentnosti, kar nakazuje na njihovo strokovnost in človeškost hkrati. Velik pomen pripisujejo povratnim informacijam, ki jih prejmejo s strani učencev. Svoje spretnosti poučevanja so v celoti ocenili kot skorajda izjemne; najbolj je izstopala spretnost samozavestnega podajanja snovi. Učitelji, ki slovenščino poučujejo v osnovni šoli, se čutijo popolnoma avtonomne pri izbiri metod in oblik dela ter izbiri učnih pripomočkov. Podatki so v nadaljevanju raziskave pokazali, da učitelji slovenščine t. i. ''šolski stres'' v največji meri doživljajo pri preverjanju in ocenjevanju znanja ter ponavljajočih se slabih ocenah in neuspehih učencev. Najpogosteje ga zaznavajo na čustvenem področju, kot posledico pa v največjem številu navajajo jok. V stresnih situacijah se ti sproščajo s pogovorom ob kavi; tako da se zaupajo partnerju, prijatelju ali sodelavcu. Ugotovili smo tudi, da učitelji na svoj poklic niso ravno najbolj ponosni, vendarle pa jih ta osrečuje. Tudi za odločitev istega poklica bi se večina odločila še enkrat. O sebi menijo, da so odlični pedagogi ter da je njihov poklic premalo cenjen in preslabo plačan. Raziskali smo tudi naklonjenost učiteljev slovenščine jezikovnemu in književnemu pouku, bodisi zaradi pisanja priprav, ocenjevanja, poučevanja, izbire vsebin in učbenikov; izkazalo se je, da povsod prednjači književnost. Tudi mnenje učiteljev o tem, katero vrsto pouka imajo rajši učenci, je naklonjeno književnosti.
Keywords: poklic učitelja slovenščine, profesionalni razvoj, kompetence oz. učiteljeve spretnosti, avtonomija, stres učiteljev in učencev, jezikovni in književni pouk
Published: 24.08.2016; Views: 858; Downloads: 50
.pdf Full text (14,46 MB)

19.
KOMPETENCE IN LASTNOSTI DOBREGA UČITELJA SLOVENŠČINE
Klara Reš, 2016, master's thesis

Abstract: V družbi in času, kjer živimo, je pomembno, da je posameznik samostojna osebnost, zmožna kritičnega razmišljanja in razumevanja drugih. Človek pa za svoj razvoj potrebuje ob sebi ljudi, ki ga znajo usmerjati, mu svetovati, ga vzgajati. Učitelj je tisti, ki spremlja razvoj posameznika, ki njegov napredek ocenjuje in ga venomer nadgrajuje. V teoretičnem delu magistrskega dela predstavljamo teorijo lastnosti in kompetenc dobrega učitelja slovenščine. Učitelj slovenščine svoje učence uči izražanja, sporočanja, predstavljanja, to pa je življenjskega pomena. Slovenščina je naš materni jezik in jezik, s katerim izražamo svoje občutke, jezo, veselje, žalost, in ravno zato ima učitelj slovenščine pomembno vlogo v življenju posameznika. Pouk slovenščine je zagotovo bolj kvalitetnejši, če ga izvaja dober učitelj, ki je pozitivno naravnan in spodbuja razvoj svojih učencev.
Keywords: učitelj, lastnosti, kompetence, slovenščina, učna priprava, pouk slovenščine
Published: 16.11.2016; Views: 1188; Downloads: 195
.pdf Full text (901,50 KB)

20.
Kaj se dogaja z besedilnostjo esejev slovenskih maturantov?
Dubravka Berc Prah, 2016, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Kaj se dogaja z besedilnostjo esejev slovenskih maturantov? se osredotoča na opazovanje besedilnosti v izbranem raziskovalnem vzorcu maturitetnih esejev. Besedilnost je opredeljujoča lastnost besedila in se nanaša predvsem na koherentnost, tj. tematsko, globinsko, logičnopomensko povezanost delov v celoto, in kohezivnost, tj. slovnično, površinsko, skladenjskopomensko povezanost delov v celoto. Obe značilnosti besedilnosti se prepletata in druga na drugo bistveno vplivata. Brez razvite zmožnosti tvorjenja in sprejemanja besedila ne moremo govoriti o razviti sporazumevalni zmožnosti, brez te pa posameznik ne more živeti avtonomnega in suverenega polnovrednega življenja, saj je sporazumevanje ena od človekovih temeljnih družbenih dejavnosti. Zato je pouk besedilnosti pomembno prisoten v sodobnem pouku slovenščine kot prvega oz. maternega jezika, preverjanje razvitosti te zmožnosti pa na maturitetnem izpitu iz slovenščine. To magistrsko delo je nastalo z namenom raziskati, ali se raven besedilnosti maturitetnih esejev skozi leta spreminja, kako dijaki dosegajo, da njihovo besedilo učinkuje koherentno in kohezivno oz. s katerimi jezikovnimi sredstvi to dosežejo najpogosteje ter kako na besedilnost maturitetnih esejev vplivajo esejska navodila.
Keywords: besedilo in besedilnost, učni načrt, matura, šolski esej, pouk slovenščine
Published: 05.10.2016; Views: 371; Downloads: 71
.pdf Full text (2,27 MB)

Search done in 0.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica