1. Domišlijski svetovi orientalske in zahodne oziroma evropske književnosti ter njihova uporaba pri pouku slovenščine : magistrsko deloAmadeja Žökš, 2024, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil predstaviti orientalske in zahodne domišljijske svetove ter oceniti, ali jih je mogoče uporabljati tudi kot učno motivacijo v osnovnošolskih in srednješolskih programih, ter predstaviti nekaj načinov, kako to storiti. Značilnosti različnih domišljijskih svetov smo prikazali v kronološkem zaporedju, evropske oziroma zahodne tudi s pomočjo literarnih obdobij, pri analizi katerih smo si pomagali s srednješolskimi berili Branja (Ambrož idr.) in Svet književnosti (Kos idr.) Ugotovili smo, da ima vsaka svetovna književnost bogato kulturno zgodovino, iz katere črpa navdih za pisanje, in da različna časovna obdobja s svojimi družbenimi značilnostmi zelo opazno vplivajo na to, kakšne zgodbe in posledično kakšni domišljijski svetovi so ustvarjeni. Ugotovili smo tudi, da bi potencialna zamenjava fiktivnega sveta enega literarnega dela z umišljenim svetom drugega pomembno spremenila ne samo vzdušje v zgodbi, ampak tudi njen potek in končno sporočilo. V empiričnem delu magistrske naloge smo na praktičnih primerih literarnih del prikazali značilnosti domišljijskih svetov v različnih književnostih in književnih obdobjih in ugotovili, da postajata orientalska in evropska oziroma zahodna književnost, posledično pa tudi njuni fiktivni svetovi, zaradi vpliva globalizacije vse bolj podobni druga drugi. Ustvarjanje naših lastnih primerov prikaznih učnih motivacij, pa tudi anketa, ki smo jo izvedli med učitelji in profesorji slovenščine (opozoriti moramo na dejstvo, da gre za majhen vzorec, saj so metodološko popolne odgovore podali le štirje učitelji in profesorji, na majhen vzorec primerov motivacij smo opozorili tudi v predvidenih omejitvah raziskave) sta pokazali, da obstaja veliko načinov, kako pri pouku književnosti uporabiti prikazno motivacijo z ustvarjanjem domišljijskih svetov, vendar pa to velja le v primeru nekaterih književnih del, in sicer tistih, v katerih dogajalni igra pomembno vlogo v zgodbi in pa v primeru zgodb, ki obstajajo v več prostorskih in časovnih različicah – pri slednjih gre običajno za ljudske pripovedke ali avtorske zgodbe s kasnejšimi priredbami.
Keywords: domišljijski svetovi, predstavna učna motivacija, ustvarjanje domišljijskih svetov, pouk književnosti
Published in DKUM: 08.07.2024; Views: 183; Downloads: 43
 Full text (891,38 KB) |
2. Uresničevanje ciljev pouka književnosti v svetu družbenih omrežijMaja Kerneža, 2023, published scientific conference contribution Abstract: V šolski prostor v zadnjih letih vedno hitreje prodira sodobna tehnologija. Učna okolja se spreminjajo v inovativna učna okolja, ki v izobraževanje vnašajo nove možnosti in priložnosti. Ena od teh je tudi uporaba družbenih omrežij pri pouku, ki se kažejo kot uspešna pri razvijanju kognitivnih spretnosti učencev, sodelovalnega okolja in podobno, nekaj študij pa je predmetno bolj specifičnih. Na podlagi poročil učiteljev, znanstvenikov, lastnih izkušenj in idej v prispevku podajamo predloge za uporabo družbenih omrežij pri pouku književnosti. Na podlagi pregleda literature zaključujemo, da je vključevanje družbenih omrežij v pouk književnosti smiselno, a le če učitelj dejavnosti načrtuje v skladu z digitalno pismenostjo učencev, upošteva njihova zanimanja in pri načrtovanju dejavnosti zagotovi varovanje zasebnosti in splošne spletne varnosti.
Keywords: družbena omrežja, družbeni mediji, inovativna učna okolja, književnost, pouk književnosti
Published in DKUM: 25.03.2024; Views: 295; Downloads: 13
 Link to full text |
3. OCENJEVANJE PRI POUKU KNJIŽEVNOSTIMaja Motaln, 2016, master's thesis Abstract: Jasno je, da pri znanju ne moremo določiti enotne definicije, ki bi dodobra zajela vse pomembne vidike znanja, tudi ni »recepta« za najboljše znanje. Vsi podatki, tudi taki za katere menimo, da nam nikoli ne bodo prišli prav, kdaj pridejo prav.
Ocenjevanje pri pouku književnosti ponuja učiteljem veliko možnosti za preverjanje in ocenjevanje, npr. ustno in pisno preverjanje ter pisanje spisov oziroma esejev. Zanimalo nas je, ali je učencem oziroma dijakom pri predmetu slovenščine bližje slovnica ali književnost. Res je, da so profesorji tisti, ki učijo učence oziroma dijake, vendar pa lahko tudi učenci veliko dajo profesorjem. Odločili smo se, da učence oziroma dijake povprašamo o tistem, kar oni pogrešajo pri pouku književnosti in kaj bi popravili, naredili boljše. Tako bomo dobili odgovore iz prve roke. Menimo, da bomo s pomočjo sledečega magistrskega dela dobili koristne napotke za pouk književnosti. Osredotočili smo se tudi na ocenjevanje pri pouku književnosti. Vemo namreč, da poznamo veliko oblik preverjanja in ocenjevanja znanja, vendar pa seveda niso vse pisane na kožo učencem in dijakom. Ljudje smo si različni in imamo različne sposobnosti. Zanimalo nas je, katera oblika preverjanja znanja se učencem in dijakom zdi najučinkovitejša in katera najmanj. S pomočjo ankete bomo preverili, kakšna je bralna pismenost učencev in dijakov, saj se vsi zavedamo, da učenci in dijaki premalo berejo. Tako bodo anketirani dobili možnost, da sami povedo, kaj bi radi brali in kakšne knjige so jim zanimive. Preverili bomo, katera dela berejo učenci oziroma dijaki.
Keywords: ocenjevanje, pouk književnosti, branje, bralna pismenost
Published in DKUM: 08.08.2016; Views: 2140; Downloads: 288
Full text (8,35 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. PROBLEM RAZVAJENOSTI OTROK IN POUK KNJIŽEVNOSTI V TRETJEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLEMojca Videtič, 2013, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo skušali prikazati, kolikšna je vključenost elementov razvajenosti v berilih za tretje triletje osnovnih šol. Pri analizi smo se omejili na berila iz Kataloga učbenikov. Skušali smo predstaviti problematiko razvajenosti v okviru pouka književnosti. V prvem delu diplomskega dela smo predstavili pojme, ki so ključni pri analizi tega problema (načini razvajanja, posledice razvajenosti, čustvena inteligenca), in skušali podati nekaj predlogov za lažje in uspešnejše delo z razvajenimi otroki (mladostnik kot učenec, motivacija). V šestem poglavju smo poudarili pomen branja in težave, s katerimi se srečujejo učitelji pri pouku književnosti ob razvajenih otrocih. V drugem delu smo analizirali besedila v berilih in vprašanja, zapisana ob njih. Ugotavljali smo pogostost opisa načina razvajanja ali posledice razvajenosti in preverjali, če vprašanja spodbujajo razpravo o problematiki razvajenosti. Na podlagi analize smo ugotovili, da so kritična besedila v manjšini in da vprašanja bolj spodbujajo k razpravi o odnosih kot o čustvih.
Keywords: pouk književnosti, razvajenost, vzgoja, berila, učitelj, čustvena inteligenca.
Published in DKUM: 11.06.2013; Views: 2838; Downloads: 249
Full text (688,64 KB) |
8. SLOVENŠČINA NA VESELI ŠOLIUrška Repina, 2012, undergraduate thesis Abstract: Vesela šola je skupno ime za izobraževalno prilogo, ki izhaja v revijah Pil in Plus in tekmovanje učencev od 4. do 9. razreda osnovnih šol in osnovnih šol s prilagojenim programom. Tekmovanje poteka že več kot 40 let, na njem pa je tekmovalo že približno milijon učencev. Namen Vesele šole je predstaviti znanja, o katerih učenci v šoli ne izvedo veliko. V zadnjih dvajsetih letih je v okviru Vesele šole izšlo 13 tem, ki so povezane s slovenščino in 4 teme, ki so deloma povezane s slovenščino, kar predstavlja 6 % vseh tem. V teh temah so učenci spoznavali zakulisje gledališča, se učili o lutkah, stripih, dnevnikih, pravljicah, o zgodovini knjig, o knjižnicah, kako napisati referat in še mnogo več. Empirični del diplomskega dela zaobjemata anketa med učenci in intervjuji z mentoricami. V anketi izvemo, da je Vesela šola med učenci priljubljena, da šolski uspeh ne vpliva veliko na uspeh na tekmovanju, ter da je slovenščina na Veseli šoli bolj priljubljena med dekleti. V intervjujih izvemo, da bi slovenščina lahko bila bolj zastopana na Veseli šoli in da učencem zelo koristi sodelovanje na tekmovanju iz znanja Vesele šole. Prisotnost slovenščine na Veseli šoli upada.
Keywords: Vesela šola, pouk slovenskega jezika in književnosti, anketa, veselošolska tema, veselošolski vprašalnik, tekmovanje v znanju Vesele šole.
Published in DKUM: 03.01.2013; Views: 1953; Downloads: 127
Full text (1,39 MB) |
9. SLOVENSKA KNJIŽEVNOST V OSNOVNI ŠOLIMojca Vidmajer, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu Slovenska književnost v osnovni šoli je pouk slovenske književnosti v osnovni šoli predstavljen glede na veljavni učni načrt ter glede na to kako je slovenska književnost predstavljena v učbenikih in berilih za osnovno šolo. Poudarek raziskovanja je predvsem na zadnjem triletju osnovnošolskega izobraževanja.
Definirali smo učno uro književnosti, ki je določena z učnim načrtom. Vsaka ura književnosti ima svoje naloge in cilje, ki jih poskuša uresničiti. Predstavili smo obdobja slovenske književnosti ter književnost kot učni predmet.
V nadaljevanju diplomskega dela je prikazano, koliko in katera dela slovenske književnosti so obravnavana v osnovnošolskih berilih in kakšen razgled po slovenski književnosti omogočajo osnovnošolska berila. Ugotavljamo tudi ali učenci skozi berila in besedila v njih pridobijo literarnozgodovinsko in literarnoteoretično znanje ter ali so v analiziranih berilih in berilih iz preteklosti večinoma zastopani isti slovenski avtorji. Opravili smo analizo beril za osnovne šole – pregledali smo nekaj osnovnošolskih beril, ki so bila veljavna v šolskem letu 2011/2012. Rezultate analize smo primerjali z analizo beril za šolsko leto 1989/1990, ki jo je opravil Andrijan Lah. Poskušali smo ugotoviti, kakšne so spremembe, izboljšave in pomanjkljivosti v berilih.
Keywords: osnovna šola, pouk, ure književnosti, slovenska književnost, berilo, učni načrt
Published in DKUM: 20.12.2012; Views: 3326; Downloads: 579
Full text (1,10 MB) |
10. RAZVIJANJE ZMOŽNOSTI RECEPCIJE POEZIJE V DRUGEM TRILETJUAnja Senekovič, 2011, undergraduate thesis Abstract: POVZETEK
V diplomskem delu je obravnavana tematika razvijanje strukturnih elementov zmožnosti recepcije poezije v drugem triletju osnovne šole. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako uspešna so potrjena berila / učbeniki z didaktičnim instrumentarijem pri razvijanju strukturnih elementov zmožnosti recepcije poezije. V raziskavi so bile uporabljene deskriptivna in komparativna metoda ter metoda analize in sinteze. Teoretični del naloge je temeljil na teoretičnih izhodiščih o recepciji poezije. Predstavljeni so bili procesni literarnorecepcijski cilji segmentov recepcijske zmožnosti, razvoj recepcije poezije, pouk književnosti v drugem triletju, metode za razvijanje zmožnosti recepcije poezije in strukturni elementi zmožnosti recepcije poezije. Po pregledu teoretičnih izhodišč o recepciji poezije, je bila izpeljana naslednja hipoteza: Vsi izbrani učbeniki / berila so potrjeni učbeniki. Ker je eden izmed bistvenih kriterijev v procesu potrjevanja učbenikov pokritost ciljev v veljavnem učnem načrtu, lahko iz tega logično izpeljemo hipotezo, da vsi izbrani učbeniki z didaktičnim instrumentarijem razvijajo vse segmente zmožnosti recepcije poezije. V empiričnem delu diplomske naloge, je sledilo preverjanje hipoteze. Z izbranimi berili / učbeniki in didaktičnimi instrumentariji, ki so potrjeni za pouk književnosti v drugem triletju, so bile analizirane pesmi po zastopanosti strukturnih elementov zmožnosti recepcije poezije. V zadnjem poglavju diplomskega dela, so bili v obliki preglednic predstavljeni rezultati raziskave.
Keywords: Ključne besede: recepcija poezije v drugem triletju, razvijanje zmožnosti recepcije poezije, strukturni elementi zmožnosti recepcije poezije, potrjena berila / učbeniki za pouk književnosti v drugem triletju, didaktični instrumentarij.
Published in DKUM: 22.04.2011; Views: 2759; Downloads: 554
Full text (1,35 MB) |
