Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali ustvarjalno pisanje v šolskem okolju, natančneje tudi pomen (po)ustvarjalnega pisanja pri pouku književnosti. Opisali smo vpliv teorij ustvarjalnosti ter integracijo teh v pedagoško prakso. Na primerih ZDA, Velike Britanije in Slovenije smo opisali razvoj ustvarjalnega pisanja skozi zgodovino. Glavni cilj magistrskega dela je bil analizirati zastopanost (po)ustvarjalnega pisanja v Učnem načrtu za slovenščino za osnovno šolo (3. vzgojno-izobraževalno obdobje) in v potrjenih novejših izdajah beril za 7. razred (Novi svet iz besed 7 in Sreča se mi v pesmi smeje) ter jih med seboj primerjati z ozirom na zastopanost, raznolikost in pogostost tovrstnih nalog. Pri analizi smo uporabili kriterij, ki vključuje sedem različnih tipov nalog: tvorjenje lastnih "del", dopolnjevanje/nadaljevanje, posnemanje, preoblikovanje, zamenjava/spreminjanje, primerjava/povezovanje, drugo. V analiziranih berilih smo zaznali različne tipe nalog (po)ustvarjalnega pisanja, ki predvidevajo realizacijo večine ciljev iz učnega načrta. Rezultati primerjave beril kažejo, da se berili ne razlikujeta samo po številu obravnavanih del in zastopanosti nalog (po)ustvarjalnega pisanja, ampak tudi po številu nalog (po)ustvarjalnega pisanja na posamezno obravnavano delo. Zaključujemo, da število nalog (po)ustvarjalnega pisanja različnih tipov ni zagotovilo za bolj poglobljeno literarno doživetje. Potrebno je načrtno vključevanje teh vsebin v izobraževalni proces, sistematičen didaktični pristop in ustreza diferenciacija.
Keywords: ustvarjalnost, naloge (po)ustvarjalnega pisanja, pouk književnosti, berilo, učni načrt
Published in DKUM: 28.11.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (1,52 MB)

Abstract: Doktorska disertacija z naslovom „Poučevanje matematičnega modeliranja na razredni stopnji izobraževanja“ je obravnavala teoretične in praktične vidike uvajanja učenja in poučevanja matematičnega modeliranja v pouk matematike na razredni stopnji. Glavni cilj raziskave je bil raziskati vlogo matematičnega modeliranja kot orodja za razvijanje matematičnih kompetenc, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena analizi trenutnega stanja ter razvoju programa profesionalnega usposabljanja za učitelje v Sloveniji in na Hrvaškem. Matematično modeliranje je bilo opredeljeno kot proces, ki je vključeval prepoznavanje problemov iz realnega sveta, oblikovanje matematičnih predstavitev, reševanje z uporabo matematičnih orodij ter interpretacijo rezultatov v realnem kontekstu. Raziskava je poudarila, da je bilo matematično modeliranje ključno za povezovanje abstraktnih matematičnih konceptov z realnimi situacijami, kar je spodbujalo ustvarjalnost in reševanje kompleksnih problemov. Kljub njegovi pomembnosti se učenje in poučevanje matematičnega modeliranja v praksi še vedno redko uporablja, zlasti na zgodnji stopnji izobraževanja. V empiričnem delu disertacije se je analiziralo znanje, stališča in pripravljenost učiteljev razrednega pouka za vključevanje učenja in poučevanja matematičnega modeliranja v pouk. Raziskava je bila dvofazna. V prvi fazi je bila izvedena kvantitativna analiza stanja kompetenc za poučevanje matematičnega modeliranja pri učiteljih razrednega pouka v Sloveniji in na Hrvaškem. Druga faza je obsegala evalvacijo programa profesionalnega usposabljanja učiteljev. Rezultati so pokazali, da učitelji pogosto niso dovolj razumeli konceptov matematičnega modeliranja, kar je omejevalo njihovo uporabo v razredu. Raziskava je izpostavila tudi ovire, kot so pomanjkanje časa, ustreznih virov in strokovnega usposabljanja. Posebna pozornost je bila namenjena razlikam med slovenskimi in hrvaškimi učitelji, pri čemer so bile ugotovljene določene razlike v ravni znanja in pripravljenosti za uporabo modeliranja. Ključen prispevek disertacije je razvoj in evalvacija programa profesionalnega usposabljanja za učitelje. Program je vključeval prilagojene delavnice, ki so spodbujaleii uporabo nalog matematičnega modeliranja v učilnici, in se temeljil na kombinaciji teoretičnih razlag in praktičnih vaj. Evalvacija programa je pokazala pozitivne učinke na kompetence učiteljev in motivacijo za uvajanje modeliranja v pouk. Raziskali smo tudi učinke na učence, kjer smo merili vpliv na reševanje besedilnih nalog in sposobnost matematičnega modeliranja, pri čemer so rezultati pokazali pozitivne učinke. Disertacija zaključuje, da je za učinkovito vključevanje matematičnega modeliranja v pouk potrebna sistemska podpora, vključno z dodatnim strokovnim usposabljanjem učiteljev, razvojem učnih gradiv ter spremembami v kurikulumu. Poudarja tudi potrebo po nadaljnjih raziskavah, ki bi omogočile globlji vpogled v vplive matematičnega modeliranja na učenje in poučevanje.
Keywords: Hrvaška, matematično modeliranje, poučevanje matematike, razredni pouk, Slovenija
Published in DKUM: 23.10.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (5,18 MB)

Abstract: Začetno družboslovje se na razredni stopnji osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji poučuje v sklopu predmeta Spoznavanje okolja in predmeta Družba. Učna načrta obeh predmetov sta koncipirana na konstruktivistični teoriji poučevanja in učenja, ki poudarja aktivno vlogo učenca v učnem procesu. Sodobne didaktične smernice in didaktična priporočila obeh predmetov poudarjajo pomen izkustvenega učenja in spodbujajo vključevanje pouka izven učilnice kot pomembne didaktične strategije za doseganje učnih ciljev predmetov. Temeljni namen raziskave je bil proučiti uveljavljanje pouka izven učilnice pri pouku začetnega družboslovja. Empirični del temelji na kombiniranem kvantitativnem in kvalitativnem metodološkem pristopu. Z uporabo kombiniranega metodološkega pristopa je bila zagotovljena celostnost in večplastnost prečnega zbiranja podatkov za boljše razumevanje raziskovalnega problema. Uporabili smo konvergentni model kombiniranega raziskovanja. V empirično raziskavo je bil vključen reprezentativen vzorec osnovnih šol v Sloveniji in v njih zaposlenih učiteljev razrednega pouka ter vodstvenih delavcev. Rezultati kažejo, da večina učiteljev razrednega pouka in vodstvenih delavcev prepoznava pomen in koristi pouka izven učilnice, zlasti v povezavi s celostnim razvojem učencev. Učiteljev osebni interes se je izkazal kot pomemben dejavnik, ki vpliva na pogostost izvajanja pouka izven učilnice. Kljub pozitivnim stališčem in priznavanjem prednosti, se pouk izven učilnice v praksi izvaja manj pogosto, kot bi bilo za pričakovati, glede na didaktične smernice poučevanja začetnega družboslovja, saj večina učiteljev izvaja pouk izven učilnice le enkrat na mesec ali redkeje. Med najpogosteje izbranimi vsebinami izstopata področji geografije in ekologije. Rezultati kažejo, da je pri izvajanju pouka izven učilnice pri začetnem družboslovju, prevladujoča učna oblika skupinsko delo, prevladujoča didaktična strategija pa izkustveno učenje. Učitelji se čutijo dovolj usposobljeni za pouk izven učilnice pri začetnem družboslovju. Ovire in omejitve, ki so bile prepoznane pri uveljavljanju pouka izven učilnice pri začetnem družboslovju, kažejo na kompleksno prepletanje organizacijskih, sistemskih in osebnih dejavnikov.
Keywords: osnovna šola, družboslovje, izkustveno učenje, pouk izven učilnice
Published in DKUM: 17.09.2025; Views: 0; Downloads: 55
Full text (4,90 MB)

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo zbranost učencev pri pouku v povezavi z njihovim zdravim življenjskim slogom, kar ima pomemben vpliv na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa. V teoretičnem delu smo na podlagi pregleda strokovne literature in raziskav opredelili pojme, kot so zdrav življenjski slog, zdravje, dejavniki, ki vplivajo na celosten razvoj in oblikovanje življenjskega sloga, temeljna razvojna področja, zbranost, učna snov, koncentracija, pouk in njegova vloga v procesu učne uspešnosti, učenje, izobraževanje ter vloge deležnikov izobraževalnega procesa. Opredelili smo dosedanje raziskave s področja zdravega življenjskega sloga in na podlagi proučenega ugotovili, da v šolskem okolju nastajajo izzivi, povezani z vzgojnimi težavami, ki vplivajo na zbranost učencev pri pouku. Zato smo izpostavili raziskovalno vprašanje, ali zdrav življenjski slog vpliva na zbranost pri pouku. Namen raziskave je torej ugotoviti, kako kakovosten življenjski slog otroci živijo danes in ali je povezan z učenčevo zbranostjo pri pouku. Cilj teoretičnega dela magistrskega dela je opredeliti te povezave, medtem ko je cilj empiričnega dela raziskava, izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da obstaja povezava med zdravim življenjskim slogom in zbranostjo učencev pri pouku.
Keywords: zdrav življenjski slog, zdravje, izobraževanje, zbranost, razvojna področja, učna snov, pouk, učenje
Published in DKUM: 22.08.2025; Views: 0; Downloads: 28
Full text (1,59 MB)

Abstract: V magistrskem delu nas je zanimalo, ali je lahko učna pot uporabno učno sredstvo za povezovanja učne vsebine v kombiniranem oddelku. V prvem delu magistrske smo predstavili teoretično ozadje poučevanja na prostem in v kombiniranem oddelku. V praktičnem delu naloge smo izvedli kvalitativno akcijsko raziskavo, in sicer polstrukturiran intervju s petimi učiteljicami razrednega pouka, ki poučujejo v kombiniranem oddelku. Analiza odgovorov je pokazala, da učiteljice menijo, da je poučevanje v kombiniranem oddelku zahtevnejše v primerjavi s poučevanjem v homogenem oddelku, da je za pripravo ure potrebno več priprave in organizacije. Prav tako učiteljice zavzemajo pozitivno stališče do uporabe učne poti pri poučevanju naravoslovnih vsebin v kombiniranem oddelku in si želijo več učnih poti v okolici šole. Na podlagi pridobljenih odgovorov smo načrtovali in izvedli naravoslovno učno pot v okolici Podružnične osnovne šole Kristan Vrh. Pri izvedbi učne poti je sodelovalo šest učencev kombiniranega razreda 3. in 4. razreda. Skozi evalvacijo izvedbe učne poti smo ugotovili, da je učna pot primerno sredstvo za povezovanje naravoslovne učne vsebine v kombiniranem oddelku.
Keywords: kombiniran oddelek, učna pot, pouk na prostem, aktivno učenje, diferencirano poučevanje
Published in DKUM: 06.08.2025; Views: 0; Downloads: 20
Full text (4,79 MB)