Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu smo raziskali pomen upevalnih vaj na razredni stopnji osnovne šole. Hitri razvoj tehnologije in spremembe izobraževalnega okolja, ki jih je povzročila pandemija Covid-19, so ustvarili potrebo po inovativnih pristopih, ki bi omogočali učinkovito učenje na daljavo. V tem kontekstu so se razmahnili poučni videoposnetki. Njihova uporabna vrednost ostaja tudi po normalizaciji razmer. Glavni cilj magistrskega dela je bil izdelati serijo videoposnetkov upevalnih vaj. Videoposnetki so bili zasnovani kot podpora učenju upevalnih vaj na daljavo in v razredu, obsegajo pa tri kategorije: vaje za ogrevanje telesa, dihalne vaje in melodične vaje. Kritična analiza učinkovitosti in uporabnosti izdelanih videoposnetkov je bila izvedena s strani zunanje strokovnjakinje s področja glasbene vzgoje. Recenzija je pokazala, da so videoposnetki dobro zasnovani in uporabni za delo v razredu. Teoretično ozadje, vključeno v posamezne videoposnetke, pa je zaradi svoje kompleksnosti namenjeno predvsem učiteljem. Učence v videoposnetkih pritegnejo predvsem raznolike animacije, s katerimi so prikazani različni ritmični in melodični vzorci.
Keywords: osnovnošolsko izobraževanje, razredni pouk, poučevanje na daljavo, upevalne vaje, izobraževalni videoposnetki
Published in DKUM: 05.02.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (1,54 MB)

Abstract: Diplomsko delo raziskuje in primerja stališča vzgojiteljev in učiteljev do poučevanja tujega jezika v otroštvu, in sicer ob prehodu iz vrtca v osnovno šolo. Teoretični del diplomskega dela proučuje učenje tujih jezikov v zgodnjem otroštvu tako v Evropi kot tudi v Sloveniji. Opisane so kompetence vzgojiteljev oziroma učiteljev in predstavljene podobne raziskave, ki so že bile izvedene na tem področju. Ugotovitve kažejo, da imajo tako vzgojitelji kot učitelji pozitiven odnos do učenja tujih jezikov v (zgodnjem) otroštvu. Zaposleni v obeh ustanovah se strinjajo, da naj bi se otroci učili tuji jezik tako v predšolskem obdobju kot v prvem razredu, kot najprimernejši čas za začetek učenja tujega jezika pa so izpostavili vrtec. Prav tako anketiranci menijo, da znanje tujega jezika, pridobljeno v predšolskem obdobju, pomaga pri kasnejšem učenju, in se strinjajo, da je tuji jezik otrokom zanimiv. Večina anketirancev se strinja, da bi morali imeti vzgojitelji dodatno izobrazbo ali certifikat za poučevanje tujega jezika v vrtcu. Anketiranci tudi vidijo potrebo po dodatnem izobraževanju, če bi poučevanje tujega jezika postalo obvezno v vrtcu oziroma v prvem razredu osnovne šole. Ti rezultati raziskave poudarjajo potrebo po izboljšanju izobraževalnih programov in dodatnem usposabljanju vzgojiteljev in učiteljev za učinkovito poučevanje tujega jezika v (zgodnjem) otroštvu.
Keywords: stališča vzgojiteljev in učiteljev, zgodnje učenje tujega jezika, kompetence vzgojiteljev in učiteljev za zgodnje poučevanje tujega jezika, pomembnost znanja tujega jezika, prednosti zgodnjega učenja
Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 37
Full text (1,49 MB)

Abstract: Pojem videopedagogika se uporablja v izobraževalnem svetu od konca 20. stoletja. Z izbruhom bolezni covid-19 je priljubljenost videopedagogike doživela hitro rast, saj se je veliko učiteljev odločilo za izdelavo in uporabo videorazlag pri poučevanju v času kriznega poučevanja na daljavo. Razprave in raziskave o ustreznosti in kakovosti videorazlag so posledice njihove obsežne uporabe. Naredili smo pregled literature in določili ključne lastnosti učinkovitih videorazlag z visoko kakovostjo. V magistrskem delu smo se osredotočili na uporabo videorazlag po principu obrnjene učilnice (angl. flipped learning). Ustvarili smo videorazlage, pri katerih smo upoštevali priporočila in smernice za izdelavo videorazlag visoke kakovosti. Glavni cilji pri izdelavi videorazlag so nam bili spodbujanje učencev k aktivnemu učenju, pritegnitev njihove pozornosti in spodbujanje njihove motiviranosti za delo. Izdelana učna gradiva – videorazlage – smo preskusili v Osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru po principu obrnjene učilnice. V delu smo predstavili rezultate preskusa in podrobneje predstavili pozitiven vpliv videorazlag, izdelanih po določenih karakteristikah, smernicah in priporočilih, na znanje učencev. Zaključili smo, da so dobro izdelane videorazlage močno učno gradivo, zato želimo spodbuditi učitelje k izdelavi lastnih videorazlag po priporočilih v tem magistrskem delu ali vsaj k uporabi videorazlag drugih avtorjev, seveda ob njihovem kritičnem izbiranju.
Keywords: videopedagogika, krizno poučevanje na daljavo, matematika, obrnjena učilnica, videorazlage, zrcaljenje, seštevanje ulomkov, odštevanje ulomkov
Published in DKUM: 23.09.2024; Views: 0; Downloads: 26
Full text (5,27 MB)

Abstract: Učenje biologije, ki temelji na naravoslovnem pristopu, prispeva k razvoju veščin, spretnosti in odnosov učencev, ki jih bodo lahko uporabili v vsakdanjem življenju. Ob uporabi IKT pri pouku biologije se razvijajo tudi kompetence za uporabo različnih tehnologij in kritičen odnos do informacij. Leta 2020 je pojav novega virusa covid-19 povzročil pandemijo. Kljub temu da je e-učenje v digitalni eri že ustaljen pojav, so se učitelji, učenci in starši znašli v stresnih razmerah zaradi prisilnega zaprtja šol, ki ga je povzročila pandemija. Definiran je nov pojem – vsiljeno poučevanje na daljavo, ki se razlikuje od e-učenja po krizi oz. katastrofi. Raziskali smo uporabljene metode za učenje biologije v času vsiljenega poučevanja na daljavo na osnovnih šolah na Hrvaškem ter odnos in mnenja učencev do takšnih metod. Nadalje smo raziskali, kako je takšen način dela vplival na motivacijo in znanje učencev ter prednosti in slabosti takšnega učenja. Rezultati raziskave so pokazali, da so se učitelji največkrat odločali za poučevanje v živo prek video konference, pri čemer so ustno razložili vsebino in dodeljene naloge, občasno pa so podali ustno povratno informacijo v smeri rešitve nalog. Vsiljeno poučevanje na daljavo imelo negativen vpliv na znanje in motivacijo učencev v času zaprtja šol in po vrnitvi v šole. V primeru ponovnega zaprtja šol želijo učenci opravljati več nalog v naravi in pogosteje analizirati video eksperimente z učiteljem ter izvajati virtualne eksperimente.
Keywords: biologija, vsiljeno poučevanje na daljavo, covid-19, laboratorijsko delo, terensko delo
Published in DKUM: 12.09.2024; Views: 12; Downloads: 4
Full text (2,54 MB)

Abstract: V magistrski nalogi smo raziskovali možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole (nadalje 1. VIO OŠ) z učnimi predmeti šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev medpredmetnega povezovanja, spoznavanje ravni in stopenj medpredmetnega povezovanja, nekaj besed smo namenili načrtovanju in izvajanju pouka z vključevanjem medpredmetnosti, raziskovali pa smo tudi možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika z ostalimi učnimi predmeti v 1. VIO OŠ. Pojasnili smo pristop CLIL ter pomen usvajanja tujejezikovnih struktur v razredu in slovarskega načina poučevanja tujega jezika. Teoretični del magistrske naloge smo strnili s poglavjem o pomenu medpredmetnega povezovanja pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ. V empiričnem delu magistrske naloge smo ustvarili slovarje, ki vsebujejo jezikovne strukture v slovenskem in angleškem jeziku. Pripravljeni slovarji so namenjeni učiteljem, ki poučujejo angleščino kot tuji jezik v 1. VIO OŠ ter želijo uporabo tujega jezika povezati z vsebinami, temami in cilji drugih predmetnih področij, in sicer z učnimi predmeti: šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. Pri izboru jezikovnih struktur so nam bili v pomoč učni načrti izbranih učnih predmetov. Oblikovali smo tudi lastne kriterije, s pomočjo katerih smo zbrali jezikovne strukture, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri različnih predmetnih področjih in jih lahko učitelji tujega jezika vključijo v svoj pouk. Slovarji so lahko v pomoč tudi učencem priseljencem, saj jim omogočajo lažje razumevanje in usvajanje osnovnih jezikovnih struktur v slovenščini kot jeziku okolja.
Keywords: medpredmetnost, jezik v razredu, poučevanje angleščine kot tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, CLIL, teoretični del, opredelitev medpredmetnega povezovanja, interdisciplinarno poučevanje, načelo celovitosti, stopnje medpredmetnega povezovanja, načrtovanje medpredmetnega povezovanja, ravni medpredmetnega povezovanja, vertikalno in horizontalno medpredmetno povezovanje, pri pouku angleščine kot tujega jezika, medpredmetno povezovanje na vsebinski ravni, medpredmetno povezovanje na konceptualni ravni, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja, možnosti medpredmetnega povezovanja, povezovanje učnih predmetov, medpredmetno povezovanje spodbuja, strategij medpredmetnega povezovanja, program osnovna šola, razvijanju ključnih kompetenc, vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, pomoč učiteljem, učni predmeti, šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena umetnost, likovna umetnost, tematski slovarji
Published in DKUM: 29.08.2024; Views: 93; Downloads: 37
Full text (2,94 MB)