| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 24
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Življenjski slog generacije Z in njen odnos do zdrave prehrane : diplomsko delo
Valentina Bedrač, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Cilj raziskave je bil identificirati odnos slovenskih potrošnikov v starostni skupini 18-26 let do uživanja zdrave prehrane kot tudi prepoznavanje ključnih dejavnikov pri nakupu živil. V nalogi smo ugotavljali, ali generacija Z živi zdrav življenjski slog. Na osnovi spletne ankete, ki smo jo izvedli marca 2023 med 246 slovenskimi potrošniki, smo ugotovili, da med najbolj zdrava živila uvrščajo žita, oreščke in semena, ribe in njene izdelke, med, sadje, zelenjavo ter mineralno vodo. Poleg tega je raziskava identificirala štiri latentne faktorje, ki jih potrošniki upoštevajo pri nakupu zdrave hrane, in sicer: izvor in pozitivni učinki na zdravje (12,1 % celotne variabilnosti), marketing (11,8 %), cena in podpora pri nakupu in pripravi (9,4 %) ter senzorične lastnosti (7,9 %). Velika večina mladih meni, da živijo v varnem okolju (87 %) in da redno hidrirajo svoje telo (65 %). Glede na rezultate lahko trdimo tudi, da se skoraj tretjina mladih ukvarja s športom, da redno telovadi, skrbi za svoje duševno zdravje in se redno utrjuje. Najslabše rezultate smo zabeležili pri trditvah, ki se nanašata na redno uživanje zdrave hrane in na redno razstrupljanje telesa. Raziskava daje pomemben vpogled v vedenje in dojemanje mladih do zdrave prehrane v Sloveniji. Rezultati zagotavljajo dragocene informacije za proizvajalce živil in prehranskih izdelkov v smislu trženja in komunikacijske strategije. Poleg tega lahko oblikovalci politike uporabijo posredovane informacije za spodbujanje pomena javnega zdravja v družbi.
Keywords: zdrava prehrana, življenjski slog, mladi, potrošnja, Slovenija
Published in DKUM: 10.04.2024; Views: 167; Downloads: 14
.pdf Full text (1,54 MB)

2.
Kakšen vpliv ima univerzalni temeljni dohodek na gospodarstvo, potrošnjo in na delovno motivacijo prebivalstva?
Maja Žnuderl, 2021, master's thesis

Abstract: Mikavna se zdi ideja o brezpogojnem mesečnem dohodku, ki bi zagotavljal nek temelj za preživetje, to je univerzalni temeljni dohodek. Vendar se z vsako inovativno zamislijo in predvsem z vsako korenito spremembo v kakršen koli sistem, pa naj bo ta ideja še tako dobra, pojavijo dvomi o uspešnosti uvedbe in nasprotniki te ideje. Kakšen vpliv bi imel brezpogojno zagotovljen mesečni dohodek na delovno motivacijo prejemnikov in od kod bi se črpala denarna sredstva za financiranje takšnega transferja? In kakšni sta podpora in ozaveščenost Slovencev o univerzalnem temeljnem dohodku? To so bila izhodiščna vprašanja naše raziskave, ki smo jih podrobno raziskali. V vsaki krizi se iščejo revolucionarne ideje, katere bi nas lažje popeljale iz hudih časov, takrat so ljudje nezadovoljni in hrepenijo po spremembah. S pojavom novega koronavirusa, virusa dihalnih obolenj, ki se je v zelo kratkem času razširil po vsem svetu in razvil v pandemijo, zaradi katerega so se ustavila tudi največja gospodarstva in so na preizkušnji marsikateri zdravstveni sistemi, so se razprave o uvedbi UTD ponovno pojavile. Kljub temu da prve razprave o UTD izvirajo že iz 16. stoletja, se je ozaveščenost o UTD v zadnjih letih izboljšala, ponovno pa je zacvetela ideja o uvedbi UTD. Zaradi dogajanj v gospodarstvu, ki so posledica pandemije, so nas zanimali tudi učinki vseh ukrepov, ki so bili sprejeti z namenom omilitve posledic vpliva novega koronavirusa na gospodarstvo in zdravstvo, in učinki teh ukrepov na zasebno potrošnjo. V Sloveniji so v okviru teh ukrepov uvedli mesečni temeljni dohodek, pri katerem vidimo podobnosti z univerzalnim temeljnim dohodkom, kljub temu da je pogojen in ga prejemajo le nekateri upravičenci, v primeru da sami izpolnijo in oddajo vloge za prejemanje mesečnega temeljnega dohodka. V okviru naše raziskave smo od upravičencev do mesečnega temeljnega dohodka želeli izvedeti, kaj jim je pomenilo prejemanje tega dohodka. Zanimalo nas je tudi, ali je imel mesečni temeljni dohodek vpliv na njihovo mesečno premoženje in odnos do dela, kako je vplival na njihovo zasebno potrošnjo in ali so zaradi prejemanja tega dohodka bolj podvrženi k zagovarjanju uvedbe UTD. Po drugi strani nas je zanimala uspešnost različnih pilotnih projektov o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka, ki so se skozi čas izvajali po vsem svetu, predvsem, v kakšni obliki oziroma višini se je izvedba UTD do sedaj izkazala za najbolj uspešno in kje. Seveda ima največji učinek na uspešnost oziroma neuspešnost in na vse argumente nasprotnikov višina uvedenega UTD. Zagovorniki so mnenja, da bi bil UTD v višini, ki bi zagotavljala vsaj osnovno preživetje, najuspešnejši. Vendar se zavedajo vseh ovir in so v večini mnenja, da se uvedba izvede postopno, prvotno v nižjem znesku. Iz naše raziskave smo od anketirancev izvedeli, kakšna višina UTD se jim zdi najprimernejša, za kaj bi ta znesek, če bi ga prejemali vsak mesec, v večini porabili in kako bi se spremenil njihov odnos do dela in izobraževanja.
Keywords: Univerzalni temeljni dohodek, mesečni temeljni dohodek, zasebna potrošnja, delovna motivacija, kakovost življenja, koronavirus
Published in DKUM: 21.10.2021; Views: 1050; Downloads: 149
.pdf Full text (2,50 MB)

3.
Primerjalna analiza spletnega trženjskega komuniciranja trajnostne potrošnje živil
Sergeja Juhart, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V sklopu trajnostnega razvoja vse večjo pomembnost pridobiva trajnostna potrošnja živil. Zavedanje potrošnikov o pomenu trajnostnih in lokalnih prehrambnih izdelkov se zvišuje, s čimer se veča tudi število tako imenovanih trajnostnih potrošnikov. Trgovine z živili posledično vpeljujejo novosti na področje njihove ponudbe tipov živil in komunikacije ponudbe živil. Pri tem se prilagajajo novim potrebam potrošnikov in ponujajo vedno več ekoloških in lokalnih živil. Z izvajanjem trajnostnih projektov in trženjskih komunikacijskih kampanj, se trgovine z živili usmerjajo v trajnostno poslovanje. Sodobni potrošniki bodo informacije velikokrat pridobivali na spletnih straneh podjetij. Pomembno je, da podjetja oblikujejo ustrezno spletno trženjsko komuniciranje. V teoretičnem delu diplomskega dela smo proučili ključne vidike trajnostnega razvoja, pomen in razloge implementacije zelenega trženja ter značilnosti zelenega trženjskega spleta. Obravnavali smo trženjski komunikacijski splet, kjer smo se osredotočili na spletno trženje kot del digitalnega trženja. Proučili smo trajnostno potrošnjo ter značilnosti in vrste trajnostnega potrošnika. Zanimali so nas vloga in aktivnosti trgovin z živili za ozaveščanje potrošnikov o pomenu trajnostne potrošnje ter načini trajnostnega označevanja. V empiričnem delu smo analizirali spletne strani trgovin z živili Tuš, Hofer in Spar z vidika načina in obsega trženjskega komuniciranja trajnostne potrošnje. Osredotočili smo se na izdelke v njihovi ponudbi, vključujoč njihovo embalažo ter trajnostne blagovne znamke in oznake, na trajnostne projekte, ki so povezani z živili, na dodatno obveščanje potrošnikov o pomembnih tematikah, na umeščenost in obseg oglaševanja trajnostne ponudbe na spletnih straneh trgovin z živili ter na celovitost komuniciranja, ki ga odraža tudi poročilo o trajnosti. Ugotovili smo, da je ponudba trajnostnih živil močno prisotna v vseh obravnavanih trgovinah z živili. Zaznali smo tudi nekatere razlike pri obsegu ponudbe trajnostnih živil in načinih označevanja ter informiranja o tovrstnih živilih. Raziskovanje smo dopolnili z analizo spletnih strani matičnih podjetij trgovin z živili in spletnih strani izbranih trgovin z živili na Hrvaškem.
Keywords: trajnostna potrošnja živil, trajnostni potrošnik, spletno trženjsko komuniciranje, zeleno trženje, trgovine z živili.
Published in DKUM: 15.10.2021; Views: 901; Downloads: 154
.pdf Full text (1,99 MB)

4.
Analiza dejavnikov povpraševanja po mesu v Sloveniji
Alja Drovenik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Sodobnim slovenskim potrošnikom v današnjem času hitra, napredna tehnologija, mediji in globalizacija, omogočajo dostop do velike količine informacij v relativno kratkem času. Tako le-ti postajajo vse bolj osveščeni na različnih področjih, še posebej veliko pozornosti pa polagajo zdravemu načinu življenja in prehranjevanja, kar se odraža tudi v njihovih preferencah in nakupnem procesu. V zadnjem desetletju postajajo tabu teme tudi meso, vidik vplivov mesa na zdravje ljudi, škodljivosti živinoreje na okolje, neetičnost vzreje živine, v letu 2019 pa smo lahko veliko slišali tudi o aferah z mesom. Vse to se odraža na mišljenju in preferencah potrošnikov pri prodaji mesa. Tako bo namen našega diplomskega projekta analizirati morebitne vplive na preference in obnašanje slovenskih potrošnikov pri nakupu mesa in mesnih izdelkov. V prvem delu diplomskega projekta je predstavljena teoretična podlaga treh področij, tj. veganstva oz. vegetarijanstva, ozaveščanja o zdravi prehrani ter vpliva medijev, ki na podlagi oglaševanj pa tudi skozi različne informativne prispevke oblikujejo mnenja oziroma preference sodobnih slovenskih potrošnikov v procesu nakupa mesa in mesnih izdelkov. V nadaljevanju sledi analiza omenjenih dejavnikov na podlagi primarnih podatkov, in sicer anketnega vprašalnika in intervjuja z enim izmed direktorjev podjetja Jagros d.o.o. Le-ti nam pomagajo priti do zaključka, v kolikšni meri teoretično predstavljeni vidiki dejansko prispevajo oziroma vplivajo na izbiro in količino nakupov mesa in mesnih izdelkov pri slovenskih potrošnikih.
Keywords: potrošnja mesa, vplivi na preference potrošnikov, kakovost, lokalnost, ekološkost, brez GSO, veganstvo, vegetarijanstvo, zdravje, skrb za okolje, mediji, afere z mesom, oglaševanje mesa
Published in DKUM: 30.09.2020; Views: 1378; Downloads: 105
.pdf Full text (1000,97 KB)

5.
Vpliv potrebe po edinstvenosti na cenovno občutljivost in statusno potrošnjo med odjemalci: primer blagovne znamke butters naravna kozmetika
Ana Michelle Stipič, 2020, master's thesis

Abstract: Za podjetja sta zadovoljstvo in navdušenje njihovih odjemalcev, ki jim na dolgi rok omogočajo poslovanje in preživetje v kriznih razmerah, ključna koncepta. V ta namen se morajo v podjetjih usmerjati v ugotavljanje in raziskovanje nakupnega vedenja odjemalcev in ugotovitvam prilagoditi celoten marketinški splet in poslovni proces. Temu konceptu smo sledili tudi mi in se prvič od obstoja blagovne znamke Butters naravna kozmetika lotili proučevanja nakupnega vedenja odjemalcev. Raziskovanje nakupnega vedenja odjemalcev, njihovih potreb in pričakovanj je lahko zelo splošno ali pa podrobno. Naše raziskovanje je šlo v smeri ugotavljanja, kako je med spletnimi odjemalci izdelkov Butters izražena potreba po edinstvenosti, kako so cenovno občutljivi in kakšna je njihova potreba po statusu. Osnovni namen je bil ugotoviti, kako so med odjemalci izraženi posamezni konstrukti ter kako potreba po edinstvenosti vpliva na cenovno občutljivost in statusno potrošnjo. Kot uvod v empirični del raziskavi pa smo proučili številne tuje znanstvene članke s področja obravnavane tematike. Butters naravna kozmetika je blagovna znamka v lasti razvojno-proizvodnega podjetja Kinezika, d. o. o., ki predstavlja paleto drugačnih, bolj ustvarjalnih in nekonvencionalnih izdelkov za osebno nego in temelji na organsko pridobljenih naravnih maščobah. Že splošen opis blagovne znamke daje slutiti, da ne gre za »še eno« kozmetiko, zato smo predvidevali, da je potreba po edinstvenosti med odjemalci dobro izražena. Na vzorcu 413 spletnih odjemalcev smo ugotovili, da je temu res tako, a še bolj je izražena cenovna občutljivost. Ugotovili smo, da potreba po edinstvenosti pozitivno vpliva tako na cenovno občutljivost kakor tudi na statusno potrošnjo. Nadalje naše ugotovitve kažejo, da ne obstajajo statistično značilne razlike v izraženosti potrebe po edinstvenosti in cenovne občutljivosti glede na starost odjemalcev ali njihov mesečni prihodek, drugače pa je s statusno potrošnjo. Ugotovitve kažejo, da obstajajo statistično značilne razlike v izraženosti statusne potrošnje glede na starost, mesečni prihodek in najvišjo doseženo formalno izobrazbo odjemalcev. Na podlagi omenjenih dognanj smo nekatere zastavljene hipoteze potrdili in podali predloge za razvoj blagovne znamke Butters naravna kozmetika.
Keywords: zadovoljstvo odjemalcev, potreba po edinstvenosti, cenovna občutljivost, statusna potrošnja
Published in DKUM: 11.09.2020; Views: 837; Downloads: 132
.pdf Full text (1,02 MB)

6.
Razvoj trenda zelenega potrošnika
Asja Frangež, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: Ker resnosti okoljskih problemov postajajo del vsakdanjika, ter se jih čedalje bolj vsak posameznik zaveda, posledično prihaja v ospredje tudi okolju prijazen način življenja. Veliko vlogo pri okolju prijaznejšemu načinu življenja pa ima potrošnja oziroma nakupne odločitve posameznikov. Ker okolju prijazno nakupno vedenje predstavlja osnovo okolju prijaznega življenjskega sloga, smo se odločili za raziskavo potrošnikovega zavedanja se o resnosti okoljskih problemov, usmerjenosti potrošnika v nakup zelenega izdelka ter pripravljenosti plačati več za eko-označen izdelek. Pristop k zastavljenemu delu pa se nanaša na že raziskovan problem, ki ga je raziskal M. Vrbič, leta 2006, v svoji diplomski nalogi, tako smo v večjem delu raziskave delali primerjavo rezultatov med letoma 2006 in 2019. Z kvantitativno metodo, povzeto anketo Vrbiča (2006), smo za raziskavo dobili strukturo anketirancev, s katero smo se izredno približali strukturi anketirancev iz leta 2006, kar nam je omogočilo dobro primerjavo. Ugotovili smo, da se trend zelenega potrošnika veča. Ljudje dobijo v večji meri, kot do leta 2006, ogromno različnih informacij o aktualnih okoljskih problemih skozi medije in socialna omrežja, posledično so bolje informirani o tem, kako pomembno je okolju prijazno vedenje in sledenje trendu zelenega potrošnika. Vse bolj se odločajo za nakupe zelenih izdelkov oziroma izdelkov z eko oznako, ki jim je v nakupnih situacijah pomembna. Vse to nakazuje na povezanost večanja trenda zelenega potrošnika s širjenjem in večanjem zelenega marketinga oziroma svetovnega trga zelenih izdelkov.
Keywords: zeleni potrošnik, zeleni izdelki, eko-oznaka, potrošnja, okolju prijazno vedenje
Published in DKUM: 07.01.2020; Views: 1208; Downloads: 147
.pdf Full text (1,87 MB)

7.
Ekonometrična analiza osebne potrošnje Slovenije, Belgije in Italije
Katja Mohorko, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Osebna potrošnja je ena izmed ključnih makroekonomskih dejavnikov, saj je leta 2018 v EU namreč predstavljala več kot polovico celotnega BDP. Poleg predstavitve osebne potrošnje v Sloveniji, Belgiji in Italiji med leti 2003 in 2018, identificiramo tudi vpliv njenih faktorjev s pomočjo ekonometrične analize. Študija temelji na različnih oblikah prilagojene Keynesianske potrošne funkcije in z ekonometrično metodo najmanjših kvadratov (MNK) preverja statistično značilnost in primernost izbranih neodvisnih spremenljvk, realnega BDP, realne obrestne mere in odložene potrošnje gospodinjstev vsake države. Kot najprimernejši se pri vsaki izmed njih izkaže multipli linearni regresijski model z odloženo odvisno spremenljivko, za katerega preverimo veljavnost predpostavk normalne porazdelitve, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije.
Keywords: osebna potrošnja, bruto domači proizvod, funkcija potrošnje, metoda najmanjših kvadratov, normalna porazdelitev, multikolinearnost, heteroskedastičnost, avtokorelacija
Published in DKUM: 11.12.2019; Views: 1213; Downloads: 113
.pdf Full text (3,12 MB)

8.
Ekonomska relevantnost pozornost vzbujajoče potrošnje
Helena Cenc, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Odkar ljudje proizvajamo dobrine, jih tudi porabljamo in trošimo. Medtem ko se nekateri posamezniki za nakupe dobrin odločajo popolnoma racionalno, mnogi drugi potrošnjo uporabljajo za dokazovanje moči, hkrati pa si želijo ali pridobiti ali utrditi svoj ugled. Pozornost vzbujajoča potrošnja se dolgo ni obravnavala kot relevantna ekonomska tema, svoj preboj pa je doživela na prelomu iz 19. v 20. stoletje z izdajo knjige o vpadljivi potrošnji Thorsteina Veblena. Če je do takrat v ekonomski teoriji veljalo, da se potrošniki pri nakupih dobrin obnašajo racionalno, je Veblen to razlago ovrgel. Vse več potrošnikov se namreč o nakupih odloča glede na mnoge druge dejavnike, ki nanje vplivajo bodisi iz družbe ali širše okolice. Motive, ki spodbujajo vpadljivo potrošnjo, je raziskovalo že veliko ekonomistov, v našem delu pa smo dali poudarek raziskovanju pozornost vzbujajoče potrošnje med študenti. Kot temelj našega dela smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi raziskav Sundie in drugih (2011) ter Sirong (2016). Podobno kot Sirong (2016) smo ugotovili, da so pri študentih motivi, kot so dokazovanje in vpliv vrstnikov, prisotni v manjši meri kot na primer motivi investiranja vase, kakovost luksuznih izdelkov ter kupovanje luksuznih dobrin ob posebnih priložnostih. S svojo raziskavo smo prav tako ugotovili, da se anketirani študenti sicer poslužujejo pozornost vzbujajoče potrošnje, vendar ne pri vseh kategorijah izdelkov. V največji meri jo lahko opazimo v kategoriji mobilnih telefonov in potovanj.
Keywords: Thorstein Veblen, potrošna funkcija, pozornost vzbujajoča potrošnja, signalizacija
Published in DKUM: 10.12.2019; Views: 1185; Downloads: 119
.pdf Full text (882,59 KB)

9.
Osebna potrošnja v Franciji: empirična analiza
Eva Volmajer, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Osebna potrošnja ponazarja v makroekonomiji eno izmed njenih bistvenih komponent in je sestavina vsakega narodnega gospodarstva. V delu diplomskega projekta se osredotočimo na potrošne funkcije, ki jih opredelimo za Francijo. Kot neodvisne spremenljivke izberemo tiste, za katere menimo, da bodo na podlagi teoretičnih izhodišč in zbranih podatkov najbolje razložile vpliv na potrošnjo v izbrani državi. V teoretičnem delu opredelimo potrošnjo in razmere v francoskem gospodarstvu ter opišemo temeljne oblike potrošnih funkcij. Sledi empirični del, v katerem opredelimo spremenljivke, ekonometrično ocenimo funkcije ter testiramo stabilnost regresijskih parametrov vsakega modela in ustreznost njegove specifikacije. Testirali smo Keynesovo potrošno funkcijo in njeno razširjeno različico z vključeno dodatno pojasnjevalno spremenljivko obrestno mero, Friedmanovo potrošno funkcijo permanentnega dohodka ter Modiglianijevo potrošno funkcijo življenjskega cikla. Modele proučimo v linearni obliki, z izjemo Keynesovega razširjenega modela, ki je v dvojnologaritemski obliki, saj na tak način tudi pri tem dosežemo statistično značilnost vseh koeficientov. Z ustreznimi ekonometričnimi testi na izbranih modelih preverimo veljavnost nekaterih predpostavk metode najmanjših kvadratov, in sicer prisotnost normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Pri izbranih ekonometričnih modelih se je izkazalo, da je v vseh primerih predpostavka o normalni porazdelitvi slučajne spremenljivke izpolnjena, medtem ko preostale predpostavke niso.
Keywords: osebna potrošnja, potrošna funkcija, Francija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov
Published in DKUM: 06.12.2019; Views: 1146; Downloads: 85
.pdf Full text (1,19 MB)

10.
Dejavniki potrošnje gospodinjstev v izbranih evropskih državah
Erik Samsa, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem seminarju predstavimo dejavnike potrošnje gospodinjstev v Italiji, Nemčiji in Veliki Britaniji. Opredelili smo gospodinjstvo, dohodek, potrošnjo in časovno uvrstili ter predstavili nekatere najbolj popularne potrošne funkcije. Razumevanje potrošnje smo nadgradili z izbranimi hipotezami vedenjske ekonomije, ki za razliko od standardnih potrošnih funkcij zavračajo predpostavko o racionalnem potrošniku. Za izbrane države, tj. Italijo, Nemčijo in Veliko Britanijo, predstavimo gibanje potrošnje in dohodka ter opredelimo rezultate izbranih empiričnih študij o dejavnikih potrošnje. Kot prvi dejavnik potrošnje analiziramo učinke premoženja na potrošnjo, osredotočimo se predvsem na učinke sprememb na potrošnjo iz naslova premoženja nepremičnin in finančnega premoženja. Kot drugi dejavnik potrošnje predstavimo odzive gospodinjstev na dohodkovne spremembe. Glede na predpostavke hipoteze permanentnega dohodka naj bi bili odzivi na dohodkovne spremembe homogeni, vendar na podlagi izbranih empiričnih raziskav ugotavljamo, da so odzivi gospodinjstev na dohodkovne spremembe heterogeni.
Keywords: potrošnja gospodinjstev, vpliv premoženja na potrošnjo, dohodkovni šoki.
Published in DKUM: 22.10.2018; Views: 1316; Downloads: 100
.pdf Full text (1,57 MB)

Search done in 2.13 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica