| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Uveljavljanje garancije brez računa ali garancijskega lista
Barbara Smogavc, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Garancija za brezhibno delovanje je pravni institut, ki predstavlja skupek pravnih pravil, ki urejajo obveznosti proizvajalca in prodajalca, da bo stvar v določenem roku brezhibno delovala. V slovenskem pravnem redu glede na pravni temelj nastanka obveznosti ločimo dve vrsti garancije: obvezna garancija in prostovoljna garancija. Po vsebini sta popolnoma enaki, ločita se po pravnem temelju. Prva, obvezna (zakonska) garancija nastane na podlagi zakona, medtem ko druga, prostovoljna (pogodbena) garancija nastane z enostranskim pravnim poslom, in sicer z izdajo garancijskega lista. Osrednja tema diplomske naloge so predvsem problemi, s katerimi se kupec srečuje pri uveljavljanju garancije, kot so na primer neizdan ali pomanjkljivo izdan garancijski list ter uveljavljanje garancije kakor tudi uveljavljanje garancije brez računa.
Keywords: potrošniška pogodba, potrošnik, garancija za brezhibno delovanje stvari, listine garancije, garancijski list
Published in DKUM: 26.11.2018; Views: 1926; Downloads: 244
.pdf Full text (585,48 KB)

2.
ANALIZA SODNIH ODLOČITEV O (NEPOŠTENIH) SPLOŠNIH POGOJIH POSLOVANJA
Polona Podlesnik, 2017, master's thesis

Abstract: Splošni pogoji poslovanja (pogodbe) stranko zavezujejo, če so ji bili znani ali bi ji morali biti znani, pogoj pa je, da so objavljeni na običajen način. V potrošniških pogodbah se pravni standard običajne objave presoja strožje, v primeru zavarovalne pogodbe pa je izpolnjen- splošni pogoji morajo biti zavarovancu izročeni. Splošni pogoji morajo biti v pogodbenem jeziku ali takem, ki ga nasprotna stranka razume, veljajo pa tudi v drugem jeziku, če jih je nasprotna stranka v medsebojni praksi vedno sprejemala. Objava na spletu bo zadoščala v primeru izrecne privolitve v splošne pogoje, v primeru domnevane privolitve pa bo objava na spletu zadoščala le izjemoma, če je bila pogodba sklenjena elektronsko. Kadar si splošni pogoji strank nasprotujejo, se uporabijo splošna pravila o sklenitvi pogodbe- veljajo tisti splošni pogoji, ki so bili del sprejete ponudbe. Enostranska sprememba splošnih pogojev vpliva na bodoča pogodbena razmerja, razen v kolikor ne obstaja drugačna volja strank. Za določila splošnih pogojev veljajo vsi ničnostni razlogi, kateri veljajo sicer, nična pa so tudi, kadar nasprotujejo namenu pogodbe ali dobrim poslovnim običajem. Določila v potrošniških pogodbah so nična tudi, kadar so nepoštena, medtem ko glede na OZ lahko sodišče nepravična ali pretirano stroga določila na zahtevo stranke zavrne. Določila so nepravična (nepoštena) ali pretirano stroga predvsem takrat, kadar izključujejo obveznost oziroma odgovornost stranke, ki je pripravila splošne pogoje (pri čemer so zelo pogosti primeri, kadar zavarovalnica izključitev opre na vzročno zvezo oziroma pogodbeno domnevo vzročne zveze med ravnanjem zavarovanca in nastalim zavarovalnim primerom), ali pa kadar nasprotni stranki nalagajo dodatne obveznosti. Presoja je odvisna od posamičnega primera, vsa nepravična ali pretirano stroga določila pa imajo skupno lastnost- stranki jemljejo oziroma omejujejo različne pravice, ki ji pripadajo iz pogodbe. Skupna lastnost vseh mednarodnih ali evropskih aktov, ki so obravnavani primerjalno z določili OZ- CISG, PICC, PECL, DCFR in Direktiva 93/13/EGS, je teženje k poenotenju pogodbenega prava in iskanju skupnih rešitev, kar zagotavlja večjo pravno varnost strank v mednarodnem prometu. Splošna ugotovitev glede primerjave določil OZ in določil (oziroma njihove razlage) zgoraj navedenih aktov bi bila, da slednji vprašanja splošnih pogojev, ki jih ureja tudi OZ, urejajo podobno, vendar pa nekateri urejajo tudi vprašanja, ki jih OZ ne naslavlja izrecno, kar je zagotovo posledica sledenja poslovni praksi.
Keywords: splošni pogoji poslovanja, dobri poslovni običaji, kavza, pravni standard, potrošniška pogodba, zavarovalna pogodba, delna ničnost.
Published in DKUM: 08.08.2017; Views: 1943; Downloads: 355
.pdf Full text (809,78 KB)

3.
Mednarodna pristojnost, internet in potrošniki
Klara Mirkac, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava usmerjanje komercialne dejavnosti s pomočjo interneta, ki omogoča, da lahko potrošnik hitro in enostavno sklene pogodbo s tujim trgovcem. Ker se potrošnik v mednarodnem zasebnem pravu, nasproti tujemu trgovcu, smatra kot šibkejša stranka, je deležen posebnega procesnega varstva. V ta namen so analizirane določbe o posebni pristojnosti pri potrošniških pogodbah po prenovljeni Uredbi 1215/2012 o pristojnosti ter priznanju in izvršitvi sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki med drugim uvaja novost, da lahko potrošnik toži trgovca, ki nima stalnega prebivališča v državi članici Evropske unije. Ker je definicija potrošniškega spora, sploh v povezavi z usmerjanjem komercialne dejavnosti prek interneta, povzročala številne nejasnosti, je v delu predstavljena in analizirana tudi sodna praksa Sodišča Evropske unije (SEU), ki je pristojno za enotno razlago evropske zakonodaje.
Keywords: Bruseljska uredba Ia, mednarodna pristojnost, SEU, internetno poslovanje, potrošnik, potrošniška pogodba, varstvo šibkejše stranke
Published in DKUM: 29.10.2015; Views: 1841; Downloads: 302
.pdf Full text (602,41 KB)

4.
ZAKON O POTROŠNIŠKIH KREDITIH (ZPotK-1) - POUDAREK NA OBLIGACIJSKO PRAVNIH POSLEDICAH PRI SKLEPANJU POTROŠNIŠKIH KREDITNIH POGODB
Miha Malek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana tematika s področja potrošniškega kreditiranja v Sloveniji, s predstavitvijo Zakona o potrošniških kreditih ( ZPotK-1 ) in poudarkom na obligacijsko pravnih posledicah pri sklepanju potrošniških kreditnih pogodb. V drugem poglavju avtor definira pojma potrošniška kreditna pogodba in potrošnik po ZPotK-1, ter jih primerja z ureditvijo po Zakonu o varstvu potrošnikov in Zakonom o obligacijskih razmerjih. Prav tako prikaže razmerje med ZPotK-1 in obligacijskim zakonikom (OZ). Sledi prikaz razvoja pravne ureditve potrošniškega kreditiranja v Sloveniji od leta 2000 naprej, ko je bil sprejet Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2000), ki je kot prvi celovito uredil področje potrošniškega kreditiranja. Tretje poglavje je namenjeno predstavitvi zakonskih obveznosti pred sklenitvijo potrošniške kreditne pogodbe. Avtor predstavi področje oglaševanja potrošniških kreditov, ki pomembno vpliva na potrošnikovo izbiro, kateri kredit bo najel. Sledi obveznost zagotovitve predhodnih informacij, ki jih je kreditodajalec dolžan zagotoviti potrošniku. Poglavje se zaključi s predstavitvijo obvezne ocene kreditne sposobnosti potrošnika in informacijskega sistema SISBON, ki sta namenjena izpolnitvi načela odgovornega posojanja denarja. V četrtem poglavju se avtor ukvarja z zakonsko predpisano obliko in sestavo potrošniške kreditne pogodbe ter z možnostjo spremembe njenih pogodbenih določil. Potrošniška kreditna pogodba mora biti sestavljena v pisni obliki in mora vsebovati vse zakonsko predpisane informacije, ki jih je ZPotK-1, v primerjavi s predhodnikom razširil (kreditna obrestna mera, efektivna obrestna mera, znesek kredita, pravice in obveznosti pogodbenih strank, skupni stroški kredita, zavarovanja, obdobje trajanja itd ..). Peto poglavje prikazuje različne načine prenehanja kreditnega razmerja in njihove posledice. Najpogostejši razlog prenehanja kreditnega razmerja je odplačilo potrošniškega kredita v skladu z dinamiko odplačevanja po potrošniški kreditni pogodbi. Vendar temu ni vedno tako, saj poznamo tudi ostale načine prenehanja, ki so posledica kršitev potrošniške kreditne pogodbe s strani kreditodajalca ali potrošnika (razdor kreditne pogodbe) ali drugih dejanj pogodbenih strank (predčasno odplačilo kredita, cesija itd ..). V šestem poglavju avtor na kratko predstavi posebne oblike potrošniških kreditnih pogodb oz. kreditov (finančni leasing, hipotekarna potrošnika kreditna pogodba, pogodba o dovoljeni prekoračitvi, povezana kreditna pogodba), za katere velja ZPotK-1 ter našteje potrošniške kreditne pogodbe za katere ZPotK-1 ne velja. Sedmo poglavje služi predstavitvi sodne prakse s področja potrošniškega kreditiranja. Avtor predstavi tri sodne primere (dva primera iz slovenske sodne prakse in enega iz sodne prakse sodišča EU). Diplomsko delo se zaključi z osmim poglavjem v katerem avtor poda sklepne ugotovitve.
Keywords: Potrošnik, potrošniška kreditna pogodba, Zakon o potrošniških kreditih, kreditodajalec, kreditojemalec, obrestna mera, efektivna obrestna mera, zavarovanje, obligacijsko razmerje, finančni leasing
Published in DKUM: 23.01.2013; Views: 4781; Downloads: 760
.pdf Full text (349,97 KB)

Search done in 0.85 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica