Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo vpliv ekonomske politike na agregatno potrošno funkcijo. Analiziramo različne modele za agregatno potrošno funkcijo za Združene države Amerike med letoma 1950 in 2015. V prvem delu predstavimo teoretična izhodišča za našo ekonometrično analizo. V drugem delu opravimo podrobno ekonometrično analizo vsakega modela posebej in na podlagi dobljenih rezultatov izpostavimo najprimernejšega. Ugotovimo, da je najprimernejši model za analiziranje agregatne potrošne funkcije v Združenih državah Amerike dvojno logaritemski linearni regresijski model Teorija potrošnje življenjskega cikla. Na specificiranih modelih preverimo še vpliv ekonomske politike. Končna ugotovitev kaže na to, da je ekonomska politika imela vpliv na osebno potrošnjo v Združenih državah Amerike.
Keywords: Agregatna potrošna funkcija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, vpliv ekonomske politike.
Published in DKUM: 15.04.2021; Views: 1116; Downloads: 67
Full text (16,80 MB)

Abstract: Potrošnja je ena izmed komponent bruto domačega proizvoda, ki s svojim približno dvo tretjinskim deležem predstavlja pomemben vpliv na gospodarstvo države. Gibanje osebne potrošnje pomembno vpliva na stanje agregatnega povpraševanja, spremembe v katerem povzročajo fluktuacije v poslovnem ciklu. Nivo potrošnje v državi določa tudi nivo prihrankov, ki vplivajo na akumulacijo kapitala in dolgoročno gospodarsko rast. V diplomskem delu bomo obravnavali potrošnjo kot makroekonomsko spremenljivko, torej na agregatni ravni celotne države. Predmet analize so države Grčije, Nemčije in Avstrije, katerih potrošnjo bomo analizirali z uporabo ekonometričnih metod. Predstavili bomo ekonomsko teorijo na podlagi katere smo kot pojasnjevalne spremenljivke naših modelov potrošnje izbrali razpoložljivi dohodek, obrestno mero in odloženo potrošnjo. Pripravili bomo multivariatne modele potrošnje v izbranih državah, katere bomo ocenjevali z Metodo Najmanjših Kvadratov. Preverili bomo statistično značilnost pojasnjevalnih spremenljivk in primernost specifikacije postavljenih model. Pri izbiri najboljšega modela bomo med seboj primerjali linearnega, dvojno logaritemskega in linearni model z odloženo odvisno spremenljivko. Pri tem bomo uporabili t-test, vrednosti F-statistike, RESET in Chow-test. Na koncu bomo preverili, ali je predpostavkam Metode Najmanjših Kvadratov v naših modelih zadoščeno. Ugotovili smo, da izbrane spremenljivke statistično značilno pojasnjujejo potrošnjo in, da je njihov vpliv skladen s pričakovanji iz ekonomske teorije.
Keywords: potrošna funkcija, razpoložljivi dohodek, ekonometrična analiza, gospodinjstva, Metoda Najmanjših Kvadratov, Grčija, Nemčija, Avstrija.
Published in DKUM: 16.12.2019; Views: 1431; Downloads: 152
Full text (1,80 MB)

Abstract: Osebna potrošnja ponazarja v makroekonomiji eno izmed njenih bistvenih komponent in je sestavina vsakega narodnega gospodarstva. V delu diplomskega projekta se osredotočimo na potrošne funkcije, ki jih opredelimo za Francijo. Kot neodvisne spremenljivke izberemo tiste, za katere menimo, da bodo na podlagi teoretičnih izhodišč in zbranih podatkov najbolje razložile vpliv na potrošnjo v izbrani državi. V teoretičnem delu opredelimo potrošnjo in razmere v francoskem gospodarstvu ter opišemo temeljne oblike potrošnih funkcij. Sledi empirični del, v katerem opredelimo spremenljivke, ekonometrično ocenimo funkcije ter testiramo stabilnost regresijskih parametrov vsakega modela in ustreznost njegove specifikacije. Testirali smo Keynesovo potrošno funkcijo in njeno razširjeno različico z vključeno dodatno pojasnjevalno spremenljivko obrestno mero, Friedmanovo potrošno funkcijo permanentnega dohodka ter Modiglianijevo potrošno funkcijo življenjskega cikla. Modele proučimo v linearni obliki, z izjemo Keynesovega razširjenega modela, ki je v dvojnologaritemski obliki, saj na tak način tudi pri tem dosežemo statistično značilnost vseh koeficientov. Z ustreznimi ekonometričnimi testi na izbranih modelih preverimo veljavnost nekaterih predpostavk metode najmanjših kvadratov, in sicer prisotnost normalne porazdelitve slučajne spremenljivke, multikolinearnosti, heteroskedastičnosti in avtokorelacije. Pri izbranih ekonometričnih modelih se je izkazalo, da je v vseh primerih predpostavka o normalni porazdelitvi slučajne spremenljivke izpolnjena, medtem ko preostale predpostavke niso.
Keywords: osebna potrošnja, potrošna funkcija, Francija, ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov
Published in DKUM: 06.12.2019; Views: 1261; Downloads: 100
Full text (1,19 MB)

Abstract: Raziskava in analiziranje končne potrošnje oz. potrošnje gospodinjstev spada med vedno aktualne teme z vidika makroekonomskega gibanja. V osnovi je potrošnja odvisna od večjega števila dejavnikov, končni vpliv na spremembo oz. na to, kaj se z njo dogaja, daje potrošnik s svojim obnašanjem, kar je posledica različnih sprememb. Za oceno potrošne funkcije in njeno testiranje smo izbrali tri različne modele potrošne funkcije, in sicer Keynesovo potrošno funkcijo, Brownovo potrošno funkcijo in funkcijo teorije permanentnega dohodka. Na podlagi ekonomske teorije smo v modele vključili spremenljivke, ki prikazujejo vrednost bruto domačega proizvoda potrošnje in odložene potrošnje. Funkcija, ki najbolje opisuje gibanje potrošnje, je bila izbrana Brownova potrošna funkcija. Po ekonometričnih testiranjih smo preverjali še heteroskedastičnost, multikolinearnost, avtokorelacijo ter test stabilnosti modela in regresijskih koeficientov. Ob oceni potrošne funkcije so v diplomsko delo zajeti tudi podatki ostalih makroekonomskih agregatov za opazovane države in Evropsko unijo kot celoto.
Keywords: potrošnja gospodinjstev, potrošna funkcija, bruto domači proizvod, heteroskedastičnost, multikolinearnost, avtokorelacija
Published in DKUM: 26.08.2016; Views: 1640; Downloads: 142
Full text (1,85 MB)

Abstract: Potrošnja spada med temeljne agregate makroekonomskega proučevanja, medtem ko je osebna potrošnja zelo pomembna iz vidika posameznika. Posameznik namreč s svojim obnašanjem najbolj vpliva na spreminjanje te komponente, prav tako pa je zelo občutljiv na spremembe osebne potrošnje. V diplomskem delu preverjamo tri različne potrošne funkcije: Keynesova potrošna funkcija, funkcija teorije permanentnega dohodka in Brownova potrošna funkcija. Funkcije preverjamo na osnovi ekonometričnih testov, za najbolj primerno pa smo na podlagi dobljenih rezultatov izbrali Brownovo potrošno funkcijo. Funkcija ima tri spremenljivke. Osebna potrošnja nastopa kot odvisna spremenljivka, dohodek in potrošnja predhodnega obdobja pa sta pojasnjevalni spremenljivki. To funkcijo smo preverjali bolj podrobno, saj smo preverjali še predpostavke metode najmanjših kvadratov, razčlenili smo vplive pojasnjevalnih spremenljivk na odvisno spremenljivko, prav tako pa smo preverili še stabilnost regresijskih koeficientov. Pri preverjanju predpostavk najmanjših kvadratov smo naleteli na težave le pri preverjanju multikolinearnosti, kjer predpostavka ni držala. Vendar pa ekonomska literatura navaja, da je mnogokrat težava multikolinearnosti v pojavu samem, zato modela nismo po nepotrebnem spreminjali. V diplomskem delu smo eno poglavje namenili tudi gibanju pomembnejših makroekonomskih agregatov v Švici.
Keywords: osebna potrošnja, Švica, regresijska analiza, potrošna funkcija, metoda najmanjših kvadratov.
Published in DKUM: 14.07.2009; Views: 4535; Downloads: 898
Full text (1,68 MB)