Search the digital library catalog

Abstract: Uvod: Neformalni oskrbovalci imajo ključno vlogo pri oskrbi svojca v terminalni fazi. Njihova naloga pogosto vključuje osnovno pomoč, čustveno podporo, odločanje in spremljanje simptomov bolezni. Oskrbovalci se pogosto srečujejo z visoko stopnjo stresa, izgorelosti in občutkom nepodprtosti, kar pa lahko negativno vpliva na njihovo duševno in telesno zdravje ter kakovost oskrbe. Metode: Izveden je bil pregled literature. Uporabljena je bila iskalna strategija z določenimi ključnimi besedami in kriteriji za vključitev in izključitev člankov. Pregledane so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL, SAGE in Web of Science; sledili smo smernicam PRISMA ter uporabili narativno sintezo. Rezultati: V analizo in sintezo je bilo vključenih 16 člankov. Najpogostejše izražene potrebe se nanašajo predvsem na ustrezno informiranost o bolezni, poteku umiranja in načinih nudenja oskrbe. Pomembna je tudi podpora, in sicer čustvena, fizična, duhovna, finančna, komunikacijska in administrativna podpora. Ustrezna in strukturirana podpora pomembno izboljša počutje oskrbovalcev ter vpliva na boljšo kakovost oskrbe. Razprava in zaključek: Neformalni oskrbovalci potrebujejo celostno podporo, ki pa je še vedno pomanjkljiva in preveč usmerjena samo na pacienta, medtem ko so potrebe oskrbovalcev premalo poznane ali pozabljene. Priporočljivo je raziskati še več izkušenj in potreb oskrbovalcev glede na kulturne, socialne in ekonomske dejavnike, saj se ti pomembno odražajo v zaznavanju bremena in dostopu do pomoči.
Keywords: paliativna oskrba, terminalna faza, neformalni oskrbovalci, podpora, potrebe
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 20
Full text (1,60 MB)

Abstract: Magistrsko delo Obravnava motiva pomen narave v delu Toneta Pavčka: Čas duše, čas telesa pri urah dodatne strokovne pomoči pri slovenščini v srednji šoli vsebuje ugotovitve o izvedbi učne ure dodatne strokovne pomoči pri slovenščini v srednji šoli na prostem na temo avtorja Toneta Pavčka in njegovega dela Čas duše, čas telesa. V središču magistrskega dela je izvedba učne ure dodatne strokovne pomoči pri slovenščini v srednji šoli na prostem na temo avtorja Toneta Pavčka in njegovega dela Čas duše, čas telesa, natančneje odlomek Dolenjska. Zanimalo nas je, kako aktivni in sproščeni so dijaki in dijakinje pri takšni vrsti učne ure, kako zanimiva je učna ura na prostem ter kako učinkovita je ura dodatne strokovne pomoči pri slovenščini. V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo, s pomočjo katere smo povzeli že znana teoretična spoznanja o didaktiki, o didaktiki pouka književnosti, o dodatni strokovni pomoči, o posebnih potrebah, o pouku na prostem, o naravi in njenem vplivu na človekovo duševno zdravje, o avtorju in o delu. V empiričnem delu smo prikazali analizo izvedene učne ure dodatne strokovne pomoči pri slovenščini na prostem. Izvedli smo eno učno uro, ki je bila namenjena obravnavi avtorja Toneta Pavčka in dela Čas duše, čas telesa. Eno uro smo namenili izpolnjevanju anketnega vprašalnika ter pogovoru z dijaki in dijakinjami o opravljeni učni uri. Glavni cilji magistrskega dela so bili prikazati uspešnost učne ure na prostem pri slovenščini, v sklopu književnosti, prikazati uspešnost ur dodatne strokovne pomoči zaradi manjšega števila dijakov in dijakinj ter spodbuditi dijake in dijakinje za razmislek o naravi ter njihovem odnosu do nje.
Keywords: slovenščina, dodatna strokovna pomoč v srednji šoli, posebne potrebe, narava, Tone Pavček: Čas duše, čas telesa
Published in DKUM: 17.09.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (2,38 MB)

Abstract: Cerebralna paraliza je nevrološka motnja, ki prizadene motorične funkcije posameznika in lahko vpliva tudi na druge vidike življenja, kot so komunikacija, kakovost življenja, kognitivne sposobnosti in socialna interakcija. Osebna asistenca jim pomaga, da živijo neodvisno in polno življenje. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je ocena kakovosti življenja oseb s cerebralno paralizo in povezavo med oceno kakovosti življenja in pomočjo osebne asistence. Pregledali smo domačo in tujo strokovno literaturo o kakovosti življenja oseb s cerebralno paralizo ter njihovem zadovoljstvu s storitvami osebne asistence. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo spletnega vprašalnika, ki smo ga posredovali med aprilom in avgustom 2023. Sodelovalo je 204 oseb s cerebralno paralizo. Kakovost osebne asistence so v povprečju ocenili z visoko oceno 4,42. Večina udeležencev poroča o predsodkih v svojem okolju in izpostavlja željo po bolj prilagodljivih asistentih, boljšem usposabljanju ter večjem spoštovanju njihovega poklica. Ne obstaja statistično pomembna razlika v oceni kakovosti življenja med gibalno oviranimi in neoviranimi osebami s cerebralno paralizo, prav tako tudi starost ni povezana z oceno kakovosti življenja. Rezultati kažejo na pomen nadaljnjega razvoja in izboljšav osebne asistence ter podpirajo potrebo po večji ozaveščenosti in prilagodljivosti v obravnavi oseb s cerebralno paralizo.
Keywords: cerebralna paraliza, kvaliteta življenja, posebne potrebe, program asistenstva, osebna asistenca
Published in DKUM: 12.09.2024; Views: 32; Downloads: 68
Full text (1,94 MB)

Abstract: Kompetenčni okvir EMT (2022) jezikovno zmožnost (v navezi s kulturno) opisuje kot temelj vseh drugih zmožnosti poklicnih prevajalcev. Njen razvoj je zato v ospredju bolonjskih dodiplomski prevajalskih programov, medtem ko za magistrske prevajalske programe Kompetenčni okvir EMT določa, da študenti za vpis potrebujejo visoko raven jezikovne zmožnosti v najmanj dveh delovnih jezikih oziroma raven učinkovitosti C1 ali več po Skupnem evropskem jezikovnem okviru (SEJO). Poučevanje maternega in tujega jezika prihodnjih prevajalcev (in tolmačev) bi moralo biti zato prilagojeno njihovim specializiranim potrebam, s čimer se v številnih pogledih uvršča v okvir jezikov stroke (Cerezo Herrero 2018, Koletnik 2019). Na Oddelku za prevodoslovje Univerze v Mariboru zato že od leta 2012 ob začetku študija preverjamo jezikovno zmožnost študentov angleškega programa, od leta 2013 pa tudi obseg besedišča, in rezultate upoštevamo pri načrtovanju jezikovnega pouka. Medtem ko so bile v preteklosti že objavljene delne analize uspešnosti tako prilagojenega poučevanja (prim. Koletnik 2020 v povezavi z razvijanjem prevajalske zmožnosti, Koletnik in Tement 2020 za razvijanje besedišča), celostna analiza doslej še ni bila izvedena. Prav tako je deziderat primerjava oziroma korelacija izhodiščne zmožnosti s splošnim uspehom študentov pri jezikovnih predmetih na prevajalskem študiju, ki jo prinaša pričujoči članek. Dosedanje analize so sicer pokazale, da se za dodiplomski prevajalski študij angleškega jezika na Univerzi v Mariboru odločajo študenti z visoko razvito jezikovno zmožnostjo, kar predstavlja dodaten izziv pri snovanju učnih aktivnosti in materialov, obenem pa je dobra popotnica za magistrski študij prevajanja in tolmačenja.
Keywords: jezikovna zmožnost, poučevanje tujega jezika za potrebe prevajalcev in tolmačev, TILLT, jezik stroke, SEJO
Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 303; Downloads: 31
Full text (412,83 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Za razliko od delavca, delodajalec ne more povsem prosto, iz katerega koli razloga, odpovedati pogodbe o zaposlitvi. To lahko stori le iz zakonsko določenih razlogov. Zakonodajalec je tisti, ki opredeljuje razloge, zaradi katerih lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi. Na ta način varuje delavca, kot šibkejšo stranko v delovnem razmerju, pred neutemeljeno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je utemeljena, kadar izhaja iz zakonskega razloga in predstavlja skrajni ukrep delodajalca.Razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi so lahko na strani delavca, kadar so posledica pomanjkanja sposobnosti ter znanj za opravljanje dela, ali njegovega odnosa do delovnih obveznosti.Razlogi za odpoved se lahko nahajajo tudi na strani delodajalca in predstavljajo odraz njegovih operativnih poslovnih potreb. Predstavljene splošne značilnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi so skupne slovenski ter srbski zakonski ureditvi tega instituta. Tako slovenska, kot tudi srbska zakonska ureditev instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, izhajata iz istih mednarodnih pravnih virov, predvsem Konvencije MOD št.158 s spremljajočim Priporočilom št.166. Položaj delavcev in delodajalcev v Sloveniji in Srbiji pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je različen, na kar kaže primerjava materialnih predpisov (delovne zakonodaje), oz. primerjava vsebinskih ter formalnih zahtev za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jih določata zakonodajalca ter dodatno oblikuje sodna praksa v Sloveniji in Srbiji. Slovenski Zakon o delovnih razmerjih ter srbski Zakon o radu, kot temeljna zakona za urejanje delovnih razmerij, pri urejanju instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, predvsem različno opredeljujeta potrebe delodajalca oz.poslovne razloge, zaradi katerih lahko pride do prenehanja potreb po določenem delu ter posledično do prenehanja delovnega razmerja. Posledice različne slovenske ter srbske ureditve se, med drugim, vidijo tudi v (ne)dovoljenosti enostranskih posegov delodajalcev v delovno razmerje na način, da zavrnitev ponudbe za spremembo pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, lahko predstavlja utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. S formalnimi zahtevami za odpoved, predvidi zakonodajalec potek postopka pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in nalaga delodajalcu dolžnosti, ki jih mora opraviti, ter način njihovega izvrševanja. Vsaka formalna zahteva varuje posamezne interese delavca, kateremu delovno razmerje preneha proti njegovi volji. Vpliv postopkovnih pravil odpovedi na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi je kazalec pomena, ki ga zakonodajalca v Sloveniji in Srbiji pripišeta določenim formalnim zahtevam. Neupoštevanje le-teh lahko povzroči nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se ugotavlja v morebitnem sodnem sporu. Pravne posledice takšnih kršitev so v slovenski in srbski zakonodaji različne.Po vročitvi odpovedi, lahko delavec v določenem, prekluzivnem roku, zahteva sodni preizkus zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišča imajo določene meje pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delodajalci sicer prosto organizirajo delovni proces in odločajo o spremembi le-tega, kar sodi v ustavno varovano pravico delodajalcev do svobodne gospodarske pobude. Zaradi tega sodišča praviloma ne posegajo v omenjeno pravico in ne presojajo utemeljenosti delodajalčevih poslovnih odločitev. Vendar te pravice ne smejo biti predmet delodajalčevih zlorab. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne more predstavljati le krinko za odpoved iz drugih, neutemeljenih razlogov. Zato bodo sodišča presojala resnične razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer se bodo, z namenom varovanja delavčevih pravic, v večji ali manjši meri tudi ukvarjala z vprašanjem nujnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, če za dosego poslovnih ciljev delodajalca obstajajo za delavc
Keywords: odpoved pogodbe o zaposlitvi, utemeljeni razlog, operativne potrebe delodajalca, odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, aneks k pogodbi o zaposlitvi
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 343; Downloads: 96
Full text (1,01 MB)