| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 270
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Potrebe vzgojiteljev po posvetovanju s svetovalno službo v vrtcu pri uvajanju inkluzivnih praks
Mirjana Žifko, 2020, master's thesis

Abstract: S sprejetjem inkluzivne paradigme se v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah povečuje delež otrok s posebnimi potrebami (OPP), ki jim je treba v sistemu vzgoje in izobraževanja zagotavljati enake možnosti. Spremembe zahtevajo timsko sodelovanje, spreminjanje ustaljenih načinov in metod dela ter strokovno izobražene strokovne delavce. Z vključevanjem različnih otrok v redne vrtce so vzgojitelji soočeni z novimi delovnimi nalogami, na katere pa iz različnih razlogov največkrat zaradi pomanjkanja kompetenc za delo z OPP niso pripravljeni in potrebujejo pomoč, podporo in sodelovanje svetovalne službe, ki prek svetovalnega odnosa opravlja temeljne funkcije svetovanja, posvetovanja in koordiniranja. Svetovalna služba lahko s svojo funkcijo posvetovanja prepoznava potrebe vzgojiteljev in omogoča iskanje rešitev za boljše napredovanje in pomoč otroku. Sodelovanje med vzgojitelji in svetovalnimi službami pozitivno vpliva in usmerja delo v inkluzivnih oddelkih. Na uresničevanje vzgojiteljevih potreb po posvetovanju vplivajo različno organizirane svetovalne službe, ki so za vrtce organizirane kot samostojne svetovalne službe, za šole pa kot skupne in mobilne svetovalne službe. Njihovo delovanje je odvisno od kulture vrtca, medsebojnega sodelovanja in fleksibilnosti pri udejanjanju inkluzivnih praks.
Keywords: inkluzivne prakse, potrebe, posvetovanje, vzgojitelji, svetovalna služba
Published: 27.07.2020; Views: 138; Downloads: 30
.pdf Full text (1,28 MB)

2.
Vloga skupin starih ljudi za samopomoč v socialno varstvenem zavodu
Barbara Obreht, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo ugotavljali kaj stanovalcem socialno varstvenega zavoda pomeni skupina starih ljudi za samopomoč in če pripomore k bolj kakovostnemu bivanju. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, vključeni so bili starostniki, ki v socialno varstvenem zavodu obiskujejo skupine za samopomoč. Večina članov se srečanj udeležuje enkrat tedensko in skupini so se pridružili z razlogom, da se med seboj bolje spoznajo. Skupina jim pomeni oporo in jim omogoča zagotavljanje potreb po medčloveških odnosih. Stari ljudje se še vedno radi družijo in pogovor, ki je temeljna dejavnost skupin za samopomoč, jim pomeni zelo veliko. Rezultati nam torej pokažejo, da so skupine starih ljudi v socialno varstvenem zavodu dobro obiskane in da zadovoljujejo nematerialne potrebe starih ljudi. Na kakovost življenja starih ljudi vplivajo pozitivno in pripomorejo k boljšemu bivanju v socialno varstvenem zavodu.
Keywords: Starost, nematerialne potrebe, druženje, socialno varstveno okolje, oskrba.
Published: 19.12.2019; Views: 333; Downloads: 50
.pdf Full text (1,03 MB)

3.
Medkulturna in večjezična komunikacija na primeru tujih študentov Univerze v Mariboru
Michael Leopold, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo se posvetili analizi in izzivom večjezične komunikacije tujih Erasmus in CEEPUS študentov Univerze v Mariboru v povezavi s tolmačenjem za potrebe skupnosti, ki v zadnjem obdobju dobiva na pomenu zaradi globalizacije in pospešenega mednarodnega sodelovanja. Analizirali smo razvojne smernice, ki vključujejo proces internacionalizacije vseh treh javnih slovenskih univerz (Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani in Univerza na Primorskem). Na Univerzi v Mariboru je internacionalizacija označena kot steber razvoja univerze, saj naj bi spodbujala večjo odprtost v mednarodno okolje in večje sodelovanje s partnerji v evropskem in globalnem prostoru na področjih izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, razvojne in druge dejavnosti. V tem kontekstu smo pojasnili pomen in vlogo internacionalizacije univerz glede na večkulturno in večjezično sporazumevanje ter razlike pri njenem uresničevanju na posameznih slovenskih univerzah. Preučili smo pomen in vlogo programov mobilnosti, ki krepijo mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja in znanosti. Osredinili smo se na program Erasmus, ki študentom omogoča mednarodne študijske izmenjave in nabiranje izkušenj v tujini, univerzam pa promocijo v mednarodnem okolju. Predstavili smo zgodovino programa Erasmus in navedli letne statistike o številu prihodov tujih študentov v Republiko Slovenijo in na Univerzo v Mariboru (s poudarkom na statistikah zadnjih petih let) ter na podlagi le-teh prikazali trende glede števila izmenjav in s tem v povezavi potrebo po oblikovanju inovativnih univerzitetnih predmetov, ki omogočajo ozaveščanje glede pomembnosti večjezičnosti v globalnem okolju. V empirični raziskavi smo s pomočjo spletnega intervjuja ugotavljali, kako tuji študenti Univerze v Mariboru doživljajo urejanje potrebne dokumentacije v javnih institucijah. Ker domnevamo, da je v okviru univerze ustrezno in strokovno poskrbljeno za večjezično komunikacijo s tujimi študenti (za koordinacijo tujih študentov skrbi več služb, med drugim Služba za mednarodno sodelovanje Univerze v Mariboru), nas je zanimalo, kako se tuji študenti znajdejo na javnih institucijah (policijska postaja, upravna enota, zdravstvene ustanove, sodišča itd.). V pričujoči raziskavi nas je zanimalo, kje in zakaj so se tuji študenti soočali s komunikacijskimi težavami, na kakšen način so jih premostili in kako vrednotijo večjezičnost in komunikacijske sposobnosti v tujih jezikih mariborskih javnih uslužbencev.
Keywords: večjezičnost, večkulturnost, tolmačenje za potrebe skupnosti, globalizacija, pravno-tolmaška svetovalnica, projekt TransLaw
Published: 18.07.2019; Views: 457; Downloads: 102
.pdf Full text (2,04 MB)

4.
Igre za slepe in slabovidne otroke
Žanet Cehner, 2019, master's thesis

Abstract: Šolanje za otroke s posebnimi potrebami je bilo v preteklosti urejeno na način izločevanja otrok s primanjkljaji. Z ozaveščanjem in zavzemanjem za te otroke pa se je pričel sistem spreminjati v dobrobit teh otrok. Danes imamo za otroke s posebnimi potrebami v Sloveniji urejen Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ter Pravilnik o postopku usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, s katerima tem otrokom določimo primanjkljaj ter iskanje ustrezne pomoči za uspešno izobraževanje. V Sloveniji obravnavamo devet različnih skupin otrok s posebnimi potrebami. V magistrskem delu se bomo posebej osredotočili na skupino slepih in slabovidnih otrok ter otrok z okvaro vidne funkcije. Vsi vemo, da je igra osnovni element vsakega otroštva. Klasifikacij iger je veliko, običajno pa jih klasificiramo na funkcijsko, domišljijsko, dojemalno in ustvarjalno igro. Igra pri slepih in slabovidnih otrocih poteka nekoliko drugače kot pri videčih, saj se le-ti igrajo s tipanjem, poslušanjem, vonjanjem in okušanjem. Pripravimo jim lahko usmerjano igro, s katero bodo razvijali tudi ostale poti zaznave. Za igro potrebujemo tudi ustrezne igrače. Pri izbiri igrače je priporočljivo spremljati znak dobra igrača, kar pomeni, da ima le-ta po določenih kriterijih ustrezno kakovost. Za igro pa niso pomembne samo igrače, temveč tudi vloga odraslih. Vključevanje odraslih ima zelo pomembno vlogo, saj služimo kot model, ki ga otrok posnema. Starši pa velikokrat zavrnejo otrokovo prošnjo za sodelovanje v igri; otrokom raje ponudimo igrače kot svoj prosti čas za igro. V magistrskem delu smo za slepe in slabovidne otroke prilagodili že poznane igre (križci in krožci, spomin, Rubikova kocka, enka in domino), ki smo jih v praksi tudi preizkusili. Preizkus so opravili otroci v Centru IRIS v Ljubljani. S pomočjo evalvacije smo lahko podali tudi predloge za izboljšave posameznih iger.
Keywords: Posebne potrebe, slepi in slabovidni otroci, igre, igrače.
Published: 15.05.2019; Views: 1195; Downloads: 289
.pdf Full text (5,32 MB)

5.
Kakovost življenja pacienta s shizofrenijo v domačem okolju
Klemen Kelc, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča, namen: Shizofrenija je kronična bolezen, ki močno vpliva na kakovost življenja pacienta s shizofrenijo. Zelo je pomembno njihovo bivanje v domačem okolju. Medicinska sestra/zdravstveni tehnik sta ključna člena, ki pomagata pri zdravljenju in premagovanju bolezni. Kakovost življenja je odvisna od promocije shizofrenije. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne so ovire in težave, s katerimi se sooča pacient s shizofrenijo v svojem domačem okolju. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda dela, saj smo za potrebe študije primera uporabili intervju. Ta je bil izveden s pacientko, obolelo za shizofrenijo, v njenem domačem okolju. Pacientka je bila izbrana namensko. Analiza vprašalnika je potekala med intervjuvanjem in se je zaključila, ko smo dokončno uredili pridobljene podatke. Med intervjujem smo preverjali verodostojnost odgovorov. Pri urejanju podatkov smo se opirali na značilnosti kvalitativne analize. Rezultati: Spremembe v osnovnih življenjskih aktivnostih so tiste, ki pacientko najbolj prizadenejo in nanjo vplivajo. Njen govor in zaznavanje okolice je drugačno in to se je dotakne. Kljub vsemu ima pozitiven pristop, kar je najverjetneje glavni razlog za dobro obvladovano bolezen. Pacientka težko skrbi za nakup osnovnih življenjskih potrebščin in plačevanje položnic. Lastne družine si ni ustvarila, pomoč ji nudijo sovaščani. Diskusija in zaključek: Shizofrenija spremeni človeka. Bolezen je kronična in težko obvladljiva. S pomočjo lahko pacient živi v domačem okolju in se sooča z vsakdanjimi aktivnostmi. Pomoč in opora sta pomembni za kakovost življenja pacienta s shizofrenijo, kar pripomore tudi k sprejetosti v družbi.
Keywords: duševna motnja, promocija shizofrenije, zdravljenje shizofrenije, življenjske potrebe, vloga medicinske sestre
Published: 15.03.2019; Views: 495; Downloads: 117
.pdf Full text (493,19 KB)

6.
Vodila za strokovno presojo etoloških in fizioloških potreb domačih kopitarjev
Igor Vojtic, 2017, other educational material

Abstract: Učno gradivo, ki je pred vami, je namenjeno študentom živinoreje FKBV UM. Besedilo zaokrožuje snov,ki jo obravnavajo različni predmeti (biološke osnove živinorejske proizvodnje, zdravstveno varstvo živali, osnove prehrane živali in konjereja), vendar so na tem mestu določene vsebine poglobljene in smiselno povezane v celoto, tako da lahko učno gradivo uporabljamo tudi kot priročnik za dobrobit kopitarjev in kot takšen služi razen študentom tudi aktivistom nevladnih organizacij za zaščito živali.
Keywords: kopitarji, etologija, obnašanje, motnje v obnašanju, prehrana, fiziološke potrebe, konjeniške športne discipline
Published: 18.01.2019; Views: 1133; Downloads: 332
.pdf Full text (3,48 MB)

7.
Proučevanje potreb potencialnih odjemalcev Zavoda SI OK glede na segmente po metodologiji VALS
Špela Veler, 2018, master's thesis

Abstract: Segmentacija trga postaja zmeraj pomembnejša za zagotovitev uspešnosti podjetja. Heterogeni trg s segmentacijo razdelimo na posamične segmente, ki so si med seboj kar se da različni, znotraj njih pa so odjemalci s čim bolj podobnimi potrebami, željami, stališči itd. Slednje omogoča, da lahko podjetje kar najbolje zadovoljuje potrebe in želje odjemalcev. Zmeraj manj posameznikov se klasificira v vnaprej določeno razredno pripadnost, zato poleg standardnih načinov segmentacije prihaja zmeraj bolj v uporabo tudi t. i. segmentacija življenjskih stilov. Zaradi prilagoditve novim sistemom je nastalo ogromno različnih in zmeraj bolj individualiziranih načinov življenja – življenjskih stilov, katerih potrebe, želje, vrednote itd., se zelo razlikujejo. Ena izmed bolj poznanih metod za segmentacijo življenjskih stilov je metodologija VALS (Values and Lifestyles). Ta omogoča segmentacijo odjemalcev glede na določene psihološke in ključne demografske dejavnike, ki določajo vedenje odjemalcev. Velikokrat se namreč zgodi, da imajo ti znotraj demografskih skupin zelo različne psihografske dejavnike. V magistrski nalogi smo raziskovali razlike med potrebami odjemalcev po storitvah Zavoda SI OK glede na kriterije življenjskih stilov po metodologiji VALS. Zavod se ukvarja z organizacijo in izvajanjem različnih delavnic na področju starševstva, zabave in učenja otrok, pomoči drugim ipd. Ugotovili smo, da pri eni izmed petih raziskovanih življenjskih stilov obstajajo razlike pri potrebah po storitvah Zavoda SI OK, medtem ko pri ostalih štirih obstoja razlik nismo mogli statistično potrditi. Ugotovili smo tudi, da se pri štirih od petih raziskovanih življenjskih stilov pojavljajo razlike pri stališčih do interakcije.
Keywords: segmentacija trga, metodologija VALS (Valuse and Lifestyles), potrebe, odjemalci.
Published: 15.10.2018; Views: 483; Downloads: 81
.pdf Full text (1,02 MB)

8.
Raziskanost narečne slovenščine
Vera Smole, 2018, original scientific article

Abstract: Prispevek predstavlja in komentira rezultate empirične raziskave (spletna anketa), nastale v okviru CRP Jezikovna politika republike Slovenije in potrebe uporabnikov, in le v tistem delu, ki daje uvid v to, koliko uporabniki poznajo in rabijo priročnike o narečni slovenščini ter kaj potrebujejo in čemu dajejo prednost. Pridani so še rezultati krajše in še bolj ciljno usmerjene ankete na zelo majhnem vzorcu.
Keywords: slovenščina, narečna slovenščina, narečni slovar, narečni atlas, narečna besedila, potrebe jezikovnih uporabnikov, nesnovna kulturna dediščina, empirična raziskava
Published: 11.10.2018; Views: 605; Downloads: 57
.pdf Full text (447,73 KB)
This document has many files! More...

9.
Primejalna analiza: Timsko delo v vrtcih v Pomurju in na avstrijskem Štajerskem
Karin Vučak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v družbi, kjer mostove med odraslimi, ki pomembno vplivajo na otroke, gradi timsko delo in delo v tandemu. Diplomsko delo z naslovom Primerjalna analiza: Timsko delo v vrtcih v Pomurju in na avstrijskem Štajerskem je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomske naloge sta predstavljena timsko delo in delo v tandemu v vseh razsežnostih, torej oblikovanje le-teh, problemi, ki se pojavijo znotraj omenjenega, opisana pa je tudi vloga članov.
Keywords: sestava tima, vloga posameznika, vloga timskega dela, oblikovanje tima, psihološke potrebe, neučinkovito izvajanje, konflikti
Published: 22.08.2018; Views: 808; Downloads: 89
.pdf Full text (751,11 KB)

10.
Študija zadovoljitve potreb družin otroka s posebnimi potrebami
Valerija Kovačič Purgaj, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava zadovoljitev potreb družin z majhnimi otroki s posebnimi potrebami v obdobju zgodnje obravnave. Da bi lahko družinam zagotavljali primerno in potrebno pomoč v času zgodnje obravnave, je potrebno prepoznati njihove potrebe na različnih področjih. V raziskavi smo preverjali, kakšne so potrebe družin v procesu zgodnje obravnave na naslednjih področjih: potrebe po informacijah o otrokovem stanju, potrebe po podpori, potrebe po pomoči pri pojasnjevanju otrokovega stanja drugim, potrebe po zagotavljanju različnih storitev, potrebe po finančni podpori in potrebe po pomoči v delovanju družine. Vse potrebe so bile preverjane glede na spol starša, starost otroka s posebnimi potrebami ter glede na opredelitev posebnih potreb otroka v odločbi o usmeritvi. Raziskava je bila opravljena na vzorcu sto dvajsetih (120) družin, ki imajo otroka s posebnimi potrebami. Pokazala se je dejanska potreba staršev po dodatnih informacijah o storitvah, ki so in bodo v prihodnosti na voljo za njihovega otroka, ter po storitvah v bližini doma družine otroka s posebnimi potrebami. Starši so izrazili tudi večjo potrebo po času zase in po podpori drugih staršev otrok s posebnimi potrebami ter potrebo po pogostejših srečanjih s strokovnjaki. Prav tako so izkazali potrebo po pomoči, kadar morajo otrokovo stanje pojasniti drugim otrokom. Raziskava je nakazala znano spoznanje, da si starši želijo in potrebujejo več praktičnih usmeritev za vsakdanje delo, kot tudi, da potrebujejo večjo finančno podporo za plačilo različnih terapij. Največ potreb po finančni pomoči za nakup specializirane opreme za otroka in dom so izkazale družine, ki imajo slepega ali slabovidnega otroka oz. otroka z okvaro vidne funkcije in gluhega ali naglušnega otroka. Starši otrok z avtističnimi motnjami potrebujejo največ pomoči pri delovanju v družini ter več različnih storitev v bližini doma otroka s posebnimi potrebami, kar se zaznava tudi v praksi, saj otrokom z avtizmom ni omogočena sistematična zgodnja obravnava in vključitev v predšolske oddelke vrtcev. Uporabljeno metodo je priporočljivo uporabiti v začetku zgodnje obravnave, saj nam omogoča bolj usmerjen pristop k družini.
Keywords: Otroci s posebnimi potrebami, zgodnja obravnava, potrebe družin
Published: 29.05.2018; Views: 966; Downloads: 350
.pdf Full text (1,64 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica