| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Povečanje zmogljivosti na železniški povezavi Pragersko-Ormož-Hodoš
Timotej Modrić, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Železniška infrastruktura je ključnega pomena za gospodarski razvoj države, saj omogoča učinkoviti pretok blaga in ljudi. Vlak ima možnost prevažanja velikih količin tovora na dolge razdalje, kar pripomore k okoljski trajnosti, ker je v primerjavi z drugimi oblikami prevoza železniški promet okolju prijaznejši. V diplomskem delu je analizirana železniška povezava Pragersko – Ormož – Hodoš, ki je del Sredozemskega koridorja RFC 6 in je bila v sklopu nadgradnje železniškega sistema posodobljena. Kljub nadgradnji te povezave so dolžine postajnih tirov ponekod prekratke za križanje vlakov dolžine 740 metrov, kakor tudi omejitve pri zavarovanju proge, kar vpliva na daljše potovalne čase in zmanjšano zmogljivost. Diplomsko delo se osredotoča na železniško infrastrukturo in vpliv vodenja prometa na povečanje zmogljivosti in potovalnih časov na obravnavani železniški povezavi.
Keywords: povečanje zmogljivosti, potovalni časi, železniški promet, železniška infrastruktura, interoperabilnost, Pragersko – Ormož - Hodoš
Published in DKUM: 14.11.2024; Views: 0; Downloads: 13
.pdf Full text (7,05 MB)

2.
Ponovna vzpostavitev priključne proge na relaciji Celje-Velenje-Dravograd : diplomsko delo
Vid Mohor, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Med leti 1899 in 1969 je železnica povezovala Celje, Velenje in Dravograd. Odsek proge med Velenjem in Dravogradom je bil nerentabilen, kasneje zaprt in odstranjen. Proga med Celjem in Velenjem še vedno obratuje, zadnje čase pa se promet na njej povečuje. V delu sem predstavil promet na obstoječi progi in njene trenutne tehnične karakteristike. V Evropski uniji so zaradi večanja potreb po transportu in prevelikega prevoza blaga po cestah ustanovili evropske železniške tovorne koridorje, ki povezujejo evropske države ter njihove celinske terminale s pristanišči. V svojem delu sem predstavil koridorje, ki potekajo skozi Slovenijo ali imajo v Sloveniji tudi izhodišče. V nalogi je opisana tudi količina tovora, ki se je v zadnjih letih prevozila po naših glavnih progah, oziroma število vlakov. Zaradi zdajšnjega povečevanja železniškega tovornega prometa bi se lahko še obstoječa proga obnovila, odsek od Velenja do Dravograda pa ponovno vzpostavil. Gradnja in posodobitev železnice bi prispevala k boljši trajnostni mobilnosti v državi. Z uvedbo lokalnih priključnih prog bi se izboljšale tako potniške (lokalne) kot tovorne povezave. V primeru izrednosti na glavnih progah, po katerih tečejo koridorji, bi ta železniška povezava lahko služila tudi kot obvozna ali alternativna proga. V diplomski nalogi bom predstavil svojo zamisel za vzpostavitev priključne proge na že omenjeni relaciji, razloge za obuditev, opisal tehnične komponente nove proge ter podal predlog vlečnih sredstev.
Keywords: planiranje železniške infrastrukture, železniška infrastruktura, železniški promet, priključna proga, potovalni časi
Published in DKUM: 22.12.2022; Views: 894; Downloads: 117
.pdf Full text (3,04 MB)

Search done in 0.06 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica