Search the digital library catalog

Abstract: Potovalne agencije so del globalno delujočega turističnega sistema. Tega v sedanjosti zaznamujejo pospešene spremembe predvsem zaradi hitrega razvoja tehnologije in demografskih sprememb. Potovalne agencije, predvsem tradicionalne, se zato soočajo s številnimi izzivi oziroma z novonastalimi situacijami (med drugim rastoča grožnja, da bodo izločene iz verige ustvarjanja vrednosti turističnega produkta, velika konkurenca v obliki avtomatizacije, kompleksne spremembe v vedenju odjemalcev/turistov), zaradi česar se morajo hitro prilagajati in posledično pogosto celo spreminjati svojo strukturo in svoje ključne kompetence. Strokovna javnost prepoznava prihodnost potovalnih agencij v razvoju ključnih kompetenc v več smereh, od katerih smo dve izbrali in smiselno povezali. Prva smer predlaga nadgradnjo potovalnih agencij v specializirane organizatorje potovanj, ki ponujajo lastne produkte. Vsebinsko se njihova ponudba navezuje na turistične destinacije, v katerih delujejo in tako dopolnjujejo ponudbo te destinacije (oz. ji dodajajo vrednost) ter postanejo aktivni del ustvarjanja celovitega produkta destinacije. To jim omogoča uporabo strategije osredotočanja na posebne interese ali niše, kar tesno povezujemo s kakovostjo ter z neponovljivostjo ponudbe destinacije. Govorimo torej o kompetencah, ki so tesno povezane s poznavanjem destinacije in z znanjem o njej ter posledično o vhodnih potovalnih agencijah. Na tem mestu smo zato uvedli pojem »specializirana vhodna potovalna agencija«. Druga sprememba nakazuje potrebo po sistematičnem razvoju kompetenc potovalne agencije na področju hitrega odzivanja na posebne želje odjemalcev pri kreiranju storitev, ki jih ni možno zlahka udejanjiti z uporabo obstoječih spletnih platform. Magistrsko delo predstavlja v teoretičnem delu konceptualni model transformacije potovalnih agencij v prihodnosti na podlagi omenjenih smeri razvoja ob upoštevanju spremenjenega vedenja odjemalcev/turistov in hitrih sprememb v tehnologiji. Empirični del predstavlja preverjanje konceptualnega modela v praksi slovenskih specializiranih vhodnih potovalnih agencij. Model smo glede na njegovo strukturo preverjali s treh vidikov: 1) z vidika potovalnih agencij, 2) z vidika destinacijskih organizacij in 3) z vidika odjemalcev. Na podlagi analize rezultatov smo oblikovali konkretne predloge, kako v praksi udejaniti konceptualni model transformacije slovenskih malih vhodnih potovalnih agencij. Hkrati smo oblikovali še priporočila za obstoječe in novo nastajajoče potovalne agencije v Sloveniji, ki razmišljajo o specializaciji in delovanju v okviru slovenskih turističnih destinacij.
Keywords: potovalne agencije, ključne kompetence, turistična destinacija, vhodni turizem, konceptualni model
Published in DKUM: 15.12.2016; Views: 1596; Downloads: 211
Full text (9,36 MB)

Abstract: V diplomski nalogi je govora o obračunavanju DDV, o Zakonu o DDV in o Pravilniku o izvajanju zakona o DDV v Sloveniji in na Hrvaškem. Obravnavali smo le določen del DDV; torej posebne postopke obdavčevanja z DDV. Predstavili smo posebne ureditve obdavčevanja z DDV; le-te so posebne ureditve za male davčne zavezance, za kmete, za potovalne agencije in za investicijsko zlato in tristranske posle. Za male davčne zavezance in prav tako za kmetovalce, je tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem pomemben določen mejni znesek, glede na katerega posameznik vstopa ali pa ne v sistem obračunavanja DDV. V Sloveniji znaša mejni znesek malih davčnih zavezancev 25.000 €, na Hrvaškem pa 85.000 HRK. Pri obeh državah se lahko mali davčni zavezanec odloči ali bo obračunaval DDV ali ne; razen, ko prestopi prej omenjen mejni znesek, vstopi v sistem obračunavanja DDV avtomatsko. Izjema pri malih davčnih zavezancih so kmetovalci, katerih mejni znesek v Sloveniji znaša 7.500 € katastrskega dohodka, na Hrvaškem pa znaša enako kot za male davčne zavezance, torej 85.000 HRK. V Sloveniji je posebnost obdavčevanja kmetovalca t.i. kmet pavšalist, ki si doda 4% na prodajno ceno svojega izdelka; na Hrvaškem pa lahko kmet vstopi v sistem pavšalnega obdavčevanja dohodka, če ne presega mejnega zneska obračunavanja DDV. Pri potovalnih agencijah je v Sloveniji pomembno, na kakšen način poslujejo in glede na le-tega ali so lahko vključene v posebno ureditev obdavčevanja ali pa le v splošno ureditev obdavčevanja z DDV. V Sloveniji so obravnavane pod posebno ureditvijo samo, kadar delujejo potovalne agencije v svojem imenu. DDV se tako obračunava samo od razlike v ceni. Na Hrvaškem ne poznajo posebnega postopka obdavčevanja potovalnih agencij, DDV obračunavajo po splošni ureditvi. Na Hrvaškem zasledimo tudi možnost pavšalnega obdavčevanja dohodka državljanov, ki dajejo turistom v najem sobe in stanovanja ter tistim, ki organizirajo na svojem zemljišču kampe za namestitev gostov. V tem sistemu pavšalnega obdavčevanja ostajajo samo državljani, ki izpolnjujejo določene pogoje. Za investicijsko zlato imamo v Sloveniji določeno posebno ureditev obdavčevanja z DDV, med tem ko Hrvaška z vidika DDV investicijskega zlata nima nikjer opredeljenega, razen tega, da se na promet zlatih palic, katerega opravlja Hrvaška narodna banka, ne obračunava DDV. V Sloveniji je investicijsko zlato lahko oproščeno plačila DDV. V bistvu Hrvaška ne obravnava posebnih postopkov obdavčevanja v Zakonu o DDV, razen malih davčnih zavezancev in prodaje rabljenih osebnih vozil, s čimer se posebej nismo ukvarjali, v Sloveniji pa to področje ureja poseben zakon. Drugi posebni postopki obdavčevanja z DDV so na Hrvaškem urejeni na splošno, natančneje pa so obrazloženi v določenih brošurah. V diplomi je govora tudi o tristranskih poslih, ki so zanimivi z vidika obravnave DDV. Kot smo že povedali poznamo prave in neprave tristranske posle, ki se med seboj razlikujejo glede na kraj obravnave oziroma obdavčevanja.
Keywords: značilnosti DDV v Sloveniji in na Hrvaškem, posebni postopki obdavčevanja v Sloveniji in na Hrvaškem, mali davčni zavezanci v Sloveniji in na Hrvaškem, kmetje v Sloveniji in na Hrvaškem, pavšalna stopnja in kmetje pavšalisti, potovalne agencije v Sloveniji in na Hrvaškem, investicijsko zlato v Sloveniji, tristranski posli.
Published in DKUM: 26.05.2010; Views: 3783; Downloads: 389
Full text (401,36 KB)