| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 180
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Spremembe rabe tal na Dravskem polju v obdobju 2000-2023
Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, Eva Konečnik Kotnik, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph

Abstract: Dravsko polje predstavlja eno od slovenskih regij z visokim pridelovalnim potencialom, kar je v času, ko je samooskrbnost z zdravo hrano strateškega pomena, izjemno pomembno. Kljub temu pa Dravsko polje predstavlja eno od bolj konfliktnih regij v Sloveniji, saj se tu odvijajo procesi, ki se med seboj izključujejo. Suburbanizacija je z gradnjo posegla tudi na najbolj kakovostna kmetijska območja, zato se delež obdelovalnih površin manjša. V prispevku so analizirani procesi spremembe rabe tal na Dravskem polju v obdobju med letoma 2000 in 2023. Prikazane so spremembe kategorij rabe tal na nivoju celotnega Dravskega polja in po katastrskih občinah. Posebej so prikazane tudi smeri spremembe rabe tal in proces ekstenzifikacije. Predstavljeni so procesi sprememb obdelovalnih površin na območjih, ki so izjemnega in zelo velikega pomena za kmetijstvo in pridelavo hrane.
Keywords: Dravsko polje, ekstenzifikacija, pridelovalni potencial
Published in DKUM: 08.05.2024; Views: 105; Downloads: 7
.pdf Full text (3,94 MB)
This document has many files! More...

2.
Mala hidroelektrarna kot dopolnilna dejavnost na kmetiji : diplomsko delo
Matevž Orter, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Na gorsko višinski kmetiji Gosak imamo malo hidroelektrarno, ki je dopolnilna dejavnost in je registrirana kot proizvodnja in prodaja energije iz vodnega vira. Dopolnilna dejavnost v našem primeru pozitivno vpliva na ekonomsko stanje kmetije. Turbina je bila dotrajana in zastarela. Zaradi dobrih razmer na trgu, in ker je tehnika in tehnologija napredovala, smo se odločili, da gremo v korak s časom, elektrarno posodobimo ter postavimo na novo. Sodobna tehnologija in novejši materiali so omogočili, da smo lahko povečali tudi proizvodno moč. V diplomskem delu so na kratko opisani obnovljivi viri energije v Sloveniji in opisan postopek uvedbe dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Predstavljeni so vsi deli male hidroelektrarne in stroški obnove. Pri ekonomskem delu naloge je analizirana ocena investicije. Za ekonomsko analizo je uporabljena metoda kalkulacij skupnih stroškov, za oceno investicije pa Cost Benefit analiza (CBA). Pri finančni analizi imamo ISD 5,5 %. Doba povratka je v 4 letu, pri katerem NSV znaša 7.541,76 €. Računali smo tudi z najvišjo obrestno mero, ki je 7,93 %. V tem primeru je NSV 25,71 €. Ker doba povratka ostane enaka, torej v 4 letu, smo obe v začetku postavljeni hipotezi v delu tudi potrdili.
Keywords: mala hidroelektrarna, dopolnilna dejavnost, hidroenergetski potencial, obnovljivi viri energije, ocena investicije.
Published in DKUM: 06.10.2023; Views: 448; Downloads: 43
.pdf Full text (1,84 MB)

3.
Formulacija nanolipidnih veziklov za kozmetično industrijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Neja Savec, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Liposomi so vezikli v obliki sfere, sestavljeni iz enega ali več fosfolipidnih dvoslojev. Med seboj se razlikujejo po lipidni sestavi, velikosti, površinskem naboju in načinu priprave. So eni izmed najbolj raziskanih nosilcev učinkovin in imajo pred tradicionalnimi dostavnimi sistemi številne prednosti, kot so ciljna dostava učinkovine, biokompatibilnost, biorazgradljivost, nizka toksičnost itd. Velika prednost liposomov je tudi v možnosti enkapsulacije učinkovine tako v hidrofilni kot v hidrofobni del. Študije liposomov in enkapsulacija naravnih učinkovin v njih postajajo s hitrim razvojem nanotehnologije vse bolj obsežne in zaželene. V kozmetični industriji se smilj uporablja že vrsto let. Kožo pomlajuje, obnavlja in pomirja ter nanjo deluje antioksidativno in protivnetno. Eterično olje in hidrolat se največkrat pridobita s parno destilacijo. Sta izjemno redka in dragocena produkta, vendar v kakovostni kozmetiki nepogrešljiva. Diplomsko delo prikazuje sintezo liposomov brez inkorporirane učinkovine in z inkorporirano učinkovino. Za sintezo liposomov smo uporabili metodo hidracije tankega lipidnega filma s 5-mm steklenimi kroglicami, ki je potekala 24 ur pri 20 ºC in 200 rpm. Kot organsko topilo smo uporabili kloroform. Učinkovino smo enkapsulirali v hidrofobni in hidrofilni del. V hidrofobni del smo poskušali enkapsulirali eterično olje smilja, vendar sinteza ni bila uspešna. Po uparjanju organskega topila je na dnu bučke nastala rumena usedlina, po stresanju na stresalniku ob prisotnosti pufra PBS pa je na stenah ali na dnu bučke nastala rumenkasto-bela snov. Medtem ko smo v hidrofilni del uspešno enkapsulirali hidrolat smilja šestih različnih koncentracij (150 mg/mL, 175 mg/mL, 200 mg/mL, 225 mg/mL, 250 mg/mL in 300 mg/mL). Za določitev stabilnosti, oblike in velikosti vseh sintetiziranih liposomov smo izmerili njihov zeta potencial, velikosti delcev in indeks polidisperznosti (PDI). Rezultati kažejo, da so bili vsi sintetizirani liposomi stabilni, homogene oblike in primerne velikosti. Njihov zeta potencial je znašal od –45,9 mV do –54,8 mV, velikost delcev od 178,9 nm do 204 nm in PDI od 0,373 do 0,448. Po sintezi liposomov z enkapsuliranim hidrolatom smilja smo določili njegovo učinkovitost enkapsulacije v liposome in učinkovitost sproščanja iz liposomov. V obeh primerih smo uporabili dializno tehniko. Rezultati so pokazali, da je bila najvišja učinkovitost enkapsulacije hidrolata smilja dosežena pri koncentraciji 200 mg/mL in je znašala 55,6 %. Pri tej koncentraciji je bil dosežen tudi najvišji odstotek sproščanja hidrolata smilja, in sicer 64,1 %. Nazadnje smo proučili ujemanje kinetike sproščanja hidrolata iz liposomov s petimi matematičnimi modeli, ki se uporabljajo za napovedovanje profila sproščanja učinkovin iz liposomov. Izmed vse petih se k našim eksperimentalnim podatkom sproščanja hidrolata smilja iz liposomov s koncentracijo 200 mg/mL najbolje prilega Korsmeyer-Pappasov model. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko rečemo, da so sintetizirani liposomi primerni za uporabo v različnih industrijskih panogah, kot so kozmetična, farmacevtska, živilska in kmetijska industrija. Z uspešno enkapsulacijo hidrolata smilja v liposome smo pridobili sodobno transportno obliko za stabilizacijo naravne učinkovine, ki se lahko uporabi v kozmetični industriji za pripravo raznih losijonov in krem.
Keywords: liposomi, smilj, hidracija, enkapsulacija učinkovine, sproščanje učinkovine, zeta potencial, indeks polidisperznosti, velikost delcev.
Published in DKUM: 20.09.2023; Views: 278; Downloads: 61
.pdf Full text (47,97 MB)

4.
Analiza razvojnih potencialov in trajnosti turizma v primerljivih državah
Urška Brajnik, 2023, master's thesis

Abstract: Turizem je strateško pomembna gospodarska panoga v številnih državah. Zagotavlja delovna mesta v več panogah, ki so s turizmom povezane neposredno ali posredno, znatno prispeva k bruto domačemu proizvodu, davčnim prihodkom, gospodarski rasti in krepitvi prepoznavnosti držav v svetu. Turizem pa je hkrati odgovoren za visok delež svetovnih emisij ogljikovega dioksida. K visokemu ogljičnemu odtisu turizma prispevajo različne panoge, ki razvoj turizma podpirajo, kot npr. transport, prenočitvene zmogljivosti in druge dejavnosti turistične infrastrukture. Zaradi tega se v svetu vedno bolj poudarja pomen implementacije trajnosti v turizem. Slednja obsega ekonomsko, družbeno in okoljsko dimenzijo. Pomembna predhodna faza v procesu načrtovanja implementacije trajnosti v turizem je ocena razvojnih potencialov turizma. Razvojni potencial v turizmu se nanaša na sposobnost destinacije za privabljanje in sprejemanje turistov. Razvojni potencial turizma je opredeljen kot skupek virov, ki jih ima določena destinacija, in jih je mogoče preoblikovati v turistično ponudbo in turistične produkte. V magistrskem delu smo primerjali razvojne potenciale ter trajnost turizma Slovenije, Češke in Estonije. Doprinos panoge turizma je v zadnjem desetletju v Sloveniji vztrajno rasel, še posebej kot posledica mednarodnih prihodov turistov, ki so se v obdobju od 2010 do 2019 več kot podvojili. V Sloveniji je turizem v letu 2019 neposredno prispeval 5,4 % celotnega BDP, z vključenimi posrednimi učinki pa kar 8,5 % BDP. Turizem na Češkem je imel konstantno stabilno rast skoraj celo desetletje pred pojavom pandemije COVID-19. V letu 2019 je turizem na Češkem neposredno predstavljal 2,9 % BDP in je zaposloval 239.506 ljudi (4,4 % vseh zaposlenih). Turizem pomembno prispeva tudi k estonskemu gospodarstvu, saj je pred pandemijo COVID-19 neposredno zagotavljal 5,4 % BDP in 4,4 % vseh delovnih mest. Z raziskavo v magistrskem delu smo potrdili, da je Slovenija na področju razvojnega potenciala in trajnosti turizma primerljiva in konkurenčna Češki in Estoniji. Rezultati naše raziskave kažejo, da so te tri države v svetovnem vrhu po uspešnosti panoge turizma, kar je izrednega pomena še posebej za majhno državo kot je Slovenija. Potrdili smo tudi, da obravnavane tri države kažejo dobre rezultate glede trajnosti turizma: Med 99 preučevanimi državami v raziskavi Euromonitorja so se vse tri obravnavane države uvrstile med prvih 15.
Keywords: turizem, razvojni potencial, trajnost, destinacija, primerjalna analiza, Slovenija, Češka, Estonija
Published in DKUM: 27.06.2023; Views: 412; Downloads: 72
.pdf Full text (2,73 MB)

5.
Analiza potenciala za širitev mednarodnih poslovnih aktivnosti podjetja weiler abrasives na južnoafriškem trgu
Andraž Laubič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Podjetja za širitev prodaje iščejo nove potencialne trge, ki ponujajo čim več tržnih priložnosti. Eden od potencialnih trgov je južnoafriški trg, ki že dalj časa predstavlja veliko priložnost za podjetja, ki se hočejo internacionalizirati na afriškem kontinentu. Potenciali tega trga ležijo v zgodovinsko močnem gospodarstvu, infrastrukturi in mnogih naravnih resursih. Za podjetje Weiler Abrasives, d. o. o., ki je vstopilo na ta trg in se osredotoča na panogo umetnih brusov, južnoafriški trg predstavlja veliko priložnost za povečanje lastne prodaje rezalnih in brusnih ploščic predvsem zaradi sklenjenega partnerstva z lokalnim južnoafriškim podjetjem. Vendar pa je zaradi trenutno slabšega gospodarskega stanja v Republiki Južne Afrike potrebna ocena vseh dejavnikov, ki bodo vplivali na nadaljnje poslovanje podjetja. V diplomskem delu se osredotočamo na dejavnike in lastnosti trga južnoafriške republike, ki se navezujejo na panogo umetnih brusov. V drugem poglavju opisujemo deželno in panožno okolje. V tretjem poglavju obravnavamo mednarodne poslovne aktivnosti ter njihovo povezanost s poslovnimi procesi podjetja. V četrtem poglavju analiziramo deželno okolje južnoafriškega trga, skladno z dimenzijami tega okolja, ki so opisane v drugem poglavju. V petem poglavju predstavljamo in analiziramo panogo umetnih brusov in poslovanje podjetja Weiler Abrasives, d. o. o., na južnoafriškem trgu, vključno z izvedbo SWOT analize in opredelitvijo tržnih potencialov podjetja na tem trgu.
Keywords: tržni potencial, Republika Južne Afrike, umetni brusi, SWOT analiza, mednarodne poslovne aktivnosti
Published in DKUM: 20.06.2023; Views: 556; Downloads: 56
.pdf Full text (1,46 MB)

6.
Sledenje spremembam impulznih odzivov v nestacionarnih večkanalnih konvolutivnih mešanicah impulznih izvorov, uporabljeno pri analizi površinskih elektromiogramov : doktorska disertacija
Matej Kramberger, 2022, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji obravnavamo sledenje in napovedovanje sprememb impulznih odzivov v nestacionarnih konvolutivnih mešanicah impulznih izvorov in njun vpliv na uspešnost razpoznave impulznih izvorov. Pri tem izhajamo iz lastnosti večkanalnih površinskih elektromiogramov (EMG), v katerih predstavljajo impulzni odzivi akcijske potenciale motoričnih enot (APME), impulzni izvori pa nosijo informacije o trenutkih proženja posameznih motoričnih enot (ME). Med dinamičnimi ali utrujajočimi skrčitvami skeletnih mišic se APME v času zvezno spreminjajo in v doktorski disertaciji pokažemo, da je to spreminjanje vsaj odsekovno linearno, torej lahko spreminjanje APME obravnavamo kot zaporedje linearnih sprememb. Ker so APME bistven gradnik filtrov ME, s katerimi iz večkanalnih površinskih signalov EMG ocenimo vlake impulzov ME, nam napovedovanje sprememb APME omogoča dekompozicijo večkanalnih površinskih signalov EMG v prožilne trenutke ME. V doktorski disertaciji omenjeno spoznanje vgradimo v Kalmanov filter za napovedovanje sprememb APME v posameznem kanalu signalov EMG, rezultate Kalmanovega napovedovanja posameznih kanalov pa združimo v celovito napoved filtra ME v danem časovnem trenutku. Omenjeno rešitev ovrednotimo na sintetičnih in eksperimentalnih večkanalnih površinskih signalih EMG, ki so posneti iz dvoglave nadlahtne mišice (biceps brachii) ter mišice palca roke (abductor pollicis brevis). Skrbno preučimo vpliv parametrov Kalmanovega filtra na uspešnost filtrov ME in predlagamo njihove optimalne vrednosti. Ker se med posameznimi mišicami in eksperimentalnimi protokoli razlikujejo dinamike spreminjanja APME, se med posameznimi eksperimentalnimi protokoli razlikujejo tudi optimalne vrednosti Kalmanovega filtra. Statistična primerjava z ostalimi obstoječimi metodami za dekompozicijo večkanalnih površinskih signalov EMG, predvsem s predhodno objavljeno ciklostacionarno kompenzacijo konvolutivnih jeder (angl. cyclostationary Convolution Kernel Compensation - csCKC), pokaže, da daje opisan način sledenja in napovedovanja APME statistično značilno boljše rezultate od obstoječih metod. Na sintetičnih dinamičnih večkanalnih površinskih elektromiogramih dvoglave nadlaktne mišice zazna nova metoda 9,9 ± 2,2 ME, in sicer s senzitivnostjo 93,1 ± 7,8 % in preciznostjo 98,2 ± 2,6 %. V enakih razmerah zazna metoda csCKC 3,8 ± 1,8 ME, in sicer s senzitivnostjo 78,7 ± 15,1 % in preciznostjo 97,6 ± 3,4 %. V sintetičnih večkanalnih površinskih elektromiogramih mišice palca roke, tvorjenih med izdatnim izometričnim utrujanjem mišice, zazna prestavljena metoda 10,4 ± 2,3 ME, in sicer s senzitivnostjo 89,3 ± 23,6 % in preciznostjo 90,0 ± 18,9 %. V enakih razmerah zazna metoda csCKC 5,4 ± 1,1 ME, in sicer s senzitivnostjo 61,3 ± 41,2 % in preciznostjo 66,0 ± 36,9 %. Metodo ovrednotimo tudi na eksperimentalnih signalih z neznanimi trenutki proženj motoričnih enot. V tem primeru kot referenčne vrednosti vzamemo rezultate metode csCKC, ki jih je dodatno pregledal in uredil ekspert. V primeru utrujanja mišice palca roke nam novo predlagana metoda zazna 10,6 ± 5,5 ME, in sicer s senzitivnostjo 91,8 ± 15,9 % in preciznostjo 92,7 ± 10,7 %. V enakih razmerah zazna metoda csCKC 3,6 ± 3,0 ME, in sicer s senzitivnostjo 69,5 ± 30,2 % in preciznostjo 74,0 ± 26,0 %. Predstavljena metoda torej statistično značilno (p<0,01) presega učinkovitost do sedaj razvitih metod za dekompozicijo nestacionarnih večkanalnih površinskih elektromiogramov in je primerna tudi za preučevanje skrčitev, v katerih se oblike akcijskih potencialov motoričnih enot ne ponavljajo v ciklih. Med takšne primere sodijo samo enkrat izvedeni gibi in utrujanja skeletnih mišic. S tem predlagana metoda bistveno nadgrajuje prej objavljeno metodo csCKC, ki gradi ravno na ciklostacionarnosti površinskih elektromiogramov med ponavljajočimi neutrujajočimi meritvami.
Keywords: Motorične enote, akcijski potencial motorične enote, večkanalni površinski elektromiogram, dinamične skrčitve skeletnih mišic, utrujanje, dekompozicija sestavljenih signalov, prožilni trenutki motoričnih enot
Published in DKUM: 09.03.2023; Views: 632; Downloads: 61
.pdf Full text (13,88 MB)

7.
Optimizacija procesa izolacije učinkovin iz industrijske konoplje v kombinaciji z ingverjem ter biološki učinki mešanic : doktorska disertacija
Taja Žitek Makoter, 2022, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija opisuje optimiziran postopek predelave in obdelave naravnega materiala od surovega materiala do končnega produkta. Navaja postopke predpriprave industrijske konoplje za dosego višje selektivnosti materiala že pred ekstrakcijo. Nato se osredotoča na optimizacijo ekstrakcijske metode in možnosti sinergističnega učinka med komponentami industrijske konoplje in komponentami iz rastlin družine Zingiberaceae. Kvaliteto ekstrakta in sinergijo med rastlinami karakterizira na podlagi analitskih rezultatov (determinacija kanabinoidov), z računalniškim programom Design expert, računalniškim jezikom R ter determinacijo antioksidativnega, antimikrobnega in antikancerogenega delovanja. Na koncu pa predstavi možnost naravne formulacije, ki ustreza kriterijem obstojnosti in ohrani biološko razpoložljivost formuliranega ekstrakta. V doktorski disertaciji je bil potrjen signifikanten vpliv postopka mehanske predobdelave surovega materiala na vsebnost kanabinoidov, zaradi katerega je posledično bila čistost ekstrakta bistveno višja. Ugotovljeno je bilo, da se s kombinacijo ekstrakcije s superkritičnim ogljikovim dioksidom (pri temperaturi 60 °C in tlaku med 300 bar in 550 bar) ter ultrazvočno etanolno ekstrakcijo, izvedeno pri temperaturi 8 °C in 8 min, pomembno približamo kanabinoidnemu razmerju v rastlini, hkrati pa dosežemo visoke vsebnosti kanabinoidov, predvsem CBD komponente (511 mg/g ekstrakta). Prav tako se je izkazalo, da ima ingver pomemben sinergističen vpliv na industrijsko konopljo, saj se je vsebnost CBD komponente v ekstraktu povišala za 11,5 ut. %. Dobljenemu ekstraktu je bil potrjen antimikrobni potencial za bakteriji Staphylococcus aureus in Escherichia coli ter glivo Candida albicans. Dokazana je bila tudi inhibicija melanomskih celic WM-266-4 ob nanosu ekstrakta mešanice ali ekstrakta konoplje. Glede na antimikrobni in antikancerogeni potencial je ekstrakt mešanice pokazal aktivnejšo delovanje oziroma zaviranje mikroorganizmov in rakastih celic, kar smo dodatno potrdili z apoptotskim testom. Na koncu smo pripravili naravno formulacijo ekstrakta v obliki organogela. Glavna prednost organogelskih sistemov sta nizka toksičnost in iritabilnost po aplikaciji na človeško kožo ter aktivnejšo penetracijo učinkovin na tarčno mesto. Kot optimalno sestavo smo potrdili: 18 % ekstrakta, 5 % gelatorja (Stearinske kisline) in 77 % hladno stiskanega konopljinega olja. Doktorska disertacija skozi 'zelen' proces predstavlja postopke za pripravo kakovostnega naravnega produkta visoke selektivnosti s pozitivnimi vplivi na človeško telo. Glede na rezultate zaključuje, da je pridobljen ekstrakt ali organogel primeren za uporabo kot podporna terapija pri različnih boleznih.
Keywords: sejanje, ekstrahiranje, optimiziranje, formuliranje, antimikrobni potencial, antikancerogeni potencial
Published in DKUM: 05.01.2023; Views: 686; Downloads: 273
.pdf Full text (52,62 MB)

8.
Tujerodne rastline v nižinskih gozdnih fragmentih: vpliv značilnosti robov in človekovih aktivnosti
Mirjana Šipek, 2022, doctoral dissertation

Abstract: V nižinskem delu SV Slovenije prevladuje intenzivna kmetijska krajina. Znotraj nje so gozdni fragmenti različnih velikosti, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju lokalne bidoverzitete, vendar njihovo funkcijo ogrožajo (invazivne) tujerodne vrste (ITV). V raziskavo smo vključili 48 gozdnih fragmentov na Dravskem in Apaškem polju s površino od 0,1 do 260 ha. Predstavljeno problematiko obravnavamo s treh vidikov, ki nam pomagajo razumeti dovzetnost nižinskih gozdnih fragmentov za invazije tujerodnih vrst rastlin (TVR). V prvem delu raziskave smo ocenili invadiranost fragmentov s prevladujočim hrastovo-gabrovim gozdom (Erythronio-Carpinion) ter raziskali tri glavne skupine ekoloških dejavnikov, ki vplivajo na invadiranost fragmentov: konfiguracija, abiotske značilnosti in človekove aktivnosti. Največji vpliv na vrstno bogastvo TVR v gozdnih fragmentih je imela konfiguracija fragmenta, in sicer njegova velikost in prisotnost urbanih površin v njegovi okolici. Raziskali smo različne tipe gozdnih robov glede na vertikalno strukturo vegetacije, sosednjo rabo tal in lego ter skušali oceniti njihov vpliv na prisotnost in sestavo TVR na gozdnih robovih. Struktura vegetacije gozdnega roba ni vplivala na število TVR na robu ali v notranjosti gozdov. Največje število TVR je bilo na južnih robovih in robovih, ki so mejili na naselja ali vodotoke. Število in delež TVR/ITVR ni naraščal linearno z večanjem fragmentacije, ampak se nakazuje kompleksnejši vzorec. V drugem delu naloge smo izhajali iz predpostavke, da je rob je mejni habitat gozdnega fragmenta, ki je podvržen vdoru tujerodnih vrst, kar smo potrdili v prvem delu naloge. Na nitrofilnih gozdnih robovih sta pogosti vrsti tujerodni indijski jagodnjak (Duchesnea indica) in njemu ekološko podobna avtohtona bršljanasta grenkuljica (Glechoma hederacea). Obe vrsti rasteta na odprtih rastiščih kot so travišča in ruderalna rastišča, na gozdnih robovih in v gozdni podrasti. Raziskali smo vpliv okoljskih dejavnikov na fiziološko-ekološke značilnosti obeh vrst. Najbolj variabilne lastnosti pri obeh so povezane s spolnim reproduktivnim potencialom, medtem ko je bila najmanj variabilna vsebnost suhe snovi. Bršljanasta grenkuljica na svetlih rastiščih vlaga energijo v spolni reproduktivni potencial, medtem ko rastline zasenčenih rastišč skoraj ne razvijejo cvetov in semen, vegetativna razrast pa je ojačana. Indijski jagodnjak za razliko od bršljanaste grenkuljice obilno cveti in semeni v vseh habitatih, vendar je že med rastlinami istega habitata prisotna velika variabilnost. Fenotipska plastičnost omogoča bršljanasti grenkuljici in indijskemu jagodnjaku prilagoditev na različne okoljske pogoje vključujoč različne antropogene motnje. Posledično obe vrsti izkazujeta dokaj konstanten fitnes vzdolž okoljskega gradienta in lahko uspevata v kontrastnih habitatih. Vrste s takšnimi značilnostmi so predprilagojene na nova okolja in se lahko hitro naturalizirajo. V tretjem delu naloge smo se osredotočili na problematiko odlaganja vrtnih odpadkov v gozdove. Tekom terenskega dela smo v 30% gozdnih fragmentov opazili vrtne odpadke, kjer smo pogosto našli več TVR kakor v fragmentih brez odpadkov. Z intervjuvanjem javnosti smo ocenili, da vsaj občasno odlaga vrtni odpad v gozdove 12% lastnikov vrtov. Večina lastnikov vrtov, ki odlaga vrtne odpadke v gozdove, meni, da s tem ne spodbujajo invazij TVR. Rezulati kažejo, da je potrebno ozaveščanje tarčnih skupin javnosti (lastniki vrtov z okrasnimi rastlinami) o problematiki (invazivnih) tujerodnih organizmov. S poznavanjem demografske strukture lastnikov vrtov, ki odlagajo vrtne odpadke v gozdove, smo pridobili podatke, s katerimi bi lahko učinkoviteje ozaveščali tarčne skupine javnosti.
Keywords: mejni habitat, konfiguracija fragmenta, invazivni potencial, fenotipska plastičnost, okrasne rastline, vrtni odpadki
Published in DKUM: 12.12.2022; Views: 772; Downloads: 77
.pdf Full text (8,03 MB)

9.
Analiza lovnega turizma na območju UE Gornja Radgona in potencial za nadaljnji razvoj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Timo Roškar, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo služi v teoretskem delu kot predstavitev lovnega turizma skozi njegov razvoj, oblike, ključne karakteristike in značilnosti, turistične motive posameznikov, ki se zanimajo za tovrstno dejavnost, in destinacije, predvsem na evropski celini, na katerih se izvaja turistični lov. Podrobneje so predstavljeni lovni turizem v Sloveniji, zakonodajna ureditev lovstva, relevantne institucije in nekaj primerov dobrih praks, ki so analizirani skozi 7 osnovnih elementov (P-jev) marketinškega spleta. V drugem, raziskovalnem delu, se diplomsko delo osredotoča na območje štirih občin UE Gornja Radgona in predstavlja ugotovitve intervjujev na temo ponudbe in izvedbe lovnega turizma s predstavniki tamkajšnjih LD in območne zveze ter javnih turističnih zavodov in društev. Prav tako so v delu podani trendi lovnega turizma v Sloveniji in svetu in potenciali za njegov nadaljnji razvoj ob pomoči aktualne Strategije slovenskega turizma 2022-2028 in globalnih smernic, ki spodbujajo mehke, nemnožične in čim bolj trajnostne oblike turizma in nadaljnje mreženje deležnikov, ki zastopajo področje turizma s ciljem, da bi ustvarjali in ponudili celovito ponudbo potencialnim gostom.
Keywords: lov, Upravna enota Gornja Radgona, razvoj, potencial, lovni turizem
Published in DKUM: 15.11.2022; Views: 609; Downloads: 94
.pdf Full text (2,68 MB)

10.
Stališča ponudnikov turističnih storitev do avtomatizacije in robotizacije storitev v turizmu
Sara Vocovnik, 2022, master's thesis

Abstract: Nekoč so višek tehnološkega napredka predstavljali osebni računalniki in stroji v tovarnah, sodobna tehnologija pa avtomatizacijo v 21. stoletju vnaša v prav vse sfere sveta. Nedotaknjen ni ostal niti turizem, izrazito visokokontaktna panoga, ki je zmeraj temeljila na pristnih človeških stikih. Prav zaradi specifike turistične dejavnosti smo se odločili raziskati stališča, ki jih do avtomatizacije in robotizacije turističnih storitev gojijo ponudniki turističnih storitev. Teoretični del magistrskega dela smo začeli z opredelitvijo pojmov avtomatizacija in robotizacija storitev, podrobneje smo raziskali avtomatizacijo in robotizacijo v turizmu, izpostavili primere dobre prakse ter nanizali prednosti in slabosti obojega. Dotaknili smo se pomena tehnološke podpore v času pandemije, empirični del naše raziskave pa je temeljil konkretno na raziskovanju stališč turističnih ponudnikov. Opravili smo poglobljene polstrukturirane intervjuje s šestimi turističnimi deležniki turistične destinacije Maribor. Ugotovili smo, da je avtomatizacija eden izmed osrednjih podpornih stebrov sodobnega turizma, ob tem pa se pojavljajo omejitve, saj se vsi turistični ponudniki zavedajo dodane vrednosti, ki jo turističnim storitvam zagotavlja človeški kader. Glede na tehnološki napredek je prostora za nadgrajevanje in raziskovanje dodatnih možnosti avtomatizacije in robotizacije v turizmu še veliko, na to pa so ob varovanju pristnih turističnih doživetij pripravljeni tudi ponudniki turističnih storitev.
Keywords: avtomatizacija v turizmu, robotizacija v turizmu, turizem, turistične storitve, potencial avtomatizacije
Published in DKUM: 25.10.2022; Views: 676; Downloads: 85
.pdf Full text (1,59 MB)

Search done in 2.77 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica