| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Uporaba tehnologije električne kardiometrije pri monitoringu fizioloških procesov
Aleksandra Lah Topolšek, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo s pomočjo naprednega neinvazivnega hemodinamskega monitorja Osypka Medical Aesculon spremljali hemodinamske parametre glede na različne scenarije. Namen magistrskega dela je bil z izvedenimi scenariji ugotoviti spremembe v fizioloških procesih glede na zunanje dejavnike ter skladnost dobljenih rezultatov z rezultati iz literature. Meritve smo izvajali na skupini zdravih prostovoljcev (N = 8), ki smo jih izpostavili trem različnim scenarijem v skupnem številu 96 meritev. V prvem scenariju, pasivnem dvigu nog za 45°, nismo ugotovili skladnosti dobljenih rezultatov z rezultati iz primerjalne literature. Rezultati so odražali statistično nepomembno odstopanje vrednosti pri vseh štirih opazovanih parametrih: frekvenca srca - HR (p = 0,416), minutni iztis srca - CO (p = 0,575), srednji arterijski tlak - MAP (p = 0,671) in iztisni volumen srca - SV (p = 0,204). Pri drugem scenariju, izvedbi Valsalva manevra, smo ugotovili statistično pomembnejše odstopanje pri dveh opazovanih parametrih, in sicer pri CO (p = 0,012) in HR (p = 0,049). CO se je skladno s primerjalno literaturo znižal s 6,8 ± 1,4 na 5,0 ± 0,3 L/min, kar pomeni, da je povprečna vrednost znižanja znašala 1,7 ± 1,2 L/min. Prav tako se je pričakovano znižal tudi HR. Povprečna vrednost nižanja HR je znašala 15 ± 20 utripov/min, in sicer z 71 ± 18 na 56 ± 9 utripov/min. Pri tretjem scenariju, kjer smo izvedli potapljaški refleks, smo ugotovili skladnost s primerjalno literaturo samo v enem opazovanem parametru, in sicer HR (p = 0,012), ki se je znižal. Povprečna vrednost nižanja HR je znašala 13 ± 8 utripov/min, saj se je povprečna vrednost HR znižala s 77 ± 12 na 64 ± 14 utripov/min. Ugotovili smo, da pri nobenem izvedenem scenariju ni prišlo do statistično pomembnega odstopanja v MAP in SV, čeprav smo meritve izvajali večkrat, morebitne nepravilne meritve pa smo zavrgli. Prišli smo do zaključka, da je zanesljivost pri meritvah odvisna tako od natančnosti naprave kot tudi od zunanjih in notranjih dejavnikov, ki vplivajo na preiskovanca.
Keywords: pasivni dvig nog, hemodinamski parametri, neinvazivni hemodinamski monitoring, Valsalva manever, potapljaški refleks.
Published: 12.09.2016; Views: 744; Downloads: 100
.pdf Full text (1,03 MB)

2.
HEMODINAMIČNI ODZIV OBTOČIL IN AVTONOMNEGA ŽIVČEVJA NA PROVOKACIJSKI TEST S POTAPLJAŠKIM REFLEKSOM
Erika Pungerčar, 2016, master's thesis

Abstract: Uvod in opis problema: Ljudje in sesalci imamo sposobnost potapljaškega refleksa, znan tudi kot refleks sesalcev, ki je sestavljen iz niza refleksov, kateri se aktivirajo ob ohladitvi našega obraza (ob potopu v vodo), ali ob zadrževanju daha (apnea). Izmeriti nameravamo spremembe srčne frekvence (HRV), srčnega utripa (HR), krvnega tlaka (BP), srednjega arterijskega tlaka (MAP), minutnega iztisa srce (CO), enkratnega iztisa srca (SV) med samim potapljaškim refleksom med potopom na dah (manever 1) in med zadrževanjem daha na zraku (apnea) (manever 2). Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela, kjer smo vse podatke pridobili iz strokovne domače, predvsem pa tuje literature. Pri kvantitativnem delu magistrske naloge smo uporabili eksperimentalno kvantitativno metodo z namenskim vzorcem, ki je zajemal uporabo hemodinamičnega monitoringa, ki omogoča sprotno spremljanje in merjenje hemodinamičnih parametrov, in sicer s pomočjo Task Force monitorja in LiDCOTM Rapid monitorja. Rezultati: V raziskavi smo pridobili podatke hemodinamičnih parametrov in avtonomnega živčnega sistema. HR med izvajanjem potopa na dah, v primerjavi z mirovanjem, pade (iz 60,3 na 52,3 HR/min). SV med izvajanjem manevra 1 v primerjavi z mirovanjem, pade in znaša v povprečju od 3,1 ml/beat do 127,5 ml/beat. Med izvajanjem manevra 2 v primerjavi z mirovanjem pa le-ta naraste in znaša v povprečju od 72 ml/beat do 119,8 ml/beat. CO v primerjavi z mirovanjem pade in znaša v povprečju od 3,2 l/min do 63,4 l/min. MAP je pri pri manevru 1 od 48,4 mmHg do 94,6 mmHg, pri manevru 2 pa je od 37,6 do 93,1 mmHg. Sklep: Na podlagi naše raziskave sklepamo, da so razlike v srčnem utripu, enkratnem iztisu srca, minutnem iztisu srca, srednjem arterijskem tlaku med izvajanjem potopa na dah in med zadrževanjem daha na zraku izredno majhne, vendar pomembne za samo raziskovanje delovanja človeškega telesa.
Keywords: potapljaški refleks, hemodinamični odziv obtočil, avtonomno živčevje, potop na dah, apnea
Published: 07.02.2017; Views: 632; Downloads: 75
.pdf Full text (1,68 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica