| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
2.
3.
Stres pri tolmačenju na Nürnberških procesih
Julija Remenik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Nürnberški procesi (1945–1946) predstavljajo pomemben mejnik v zgodovini simultanega tolmačenja in razvoju le-tega. Tolmačenje je kompleksna kognitivna dejavnost, ki poleg odličnega znanja jezika, kulture, kompetenc tolmačenja, zahteva tudi sposobnost prenašanja stresa. V prvem delu diplomske naloge sem opisala razvoj tolmačenja, nato sledi prikaz zgodovinskega ozadja Nürnberških procesov s stališča tolmačenja (rekrutacija in usposabljanje tolmačev, organizacija jezikovne službe, pogoji pri tolmačenju itd.). V osrednjem delu diplomske naloge so sprva predstavljene oblike stresa, ki so jim bili tolmači na Nürnberških procesih izpostavljeni. Stres na Nürnberških procesih je bil neizogiben in je dodatno vplival na delo tolmačev. Glede na to, da je stres posledica različnih dejavnikov, v diplomskem delu razlikujem med fizičnimi, organizacijskimi, fiziološkimi in psiho-socialnimi stresorji. Med naštetimi je osrednja pozornost namenjena psiho-socialnim povzročiteljem stresa, ki so vzrok za nastanek psihičnega stresa, le-ta pa je še posebej značilen za tolmačenje na Nürnberških procesih in so mu bili tolmači še zlasti izpostavljeni.
Keywords: tolmačenje, Nürnberški procesi, stres, dejavniki stresa, posttravmatska stresna motnja (PTSM
Published: 19.11.2012; Views: 1632; Downloads: 246
.pdf Full text (657,94 KB)

4.
Pričanje oseb s potravmatsko stresno motnjo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Marjana Kukovič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga opisuje posttravmatsko stresno motnjo v povezavi s pričanjem. Najprej smo predstavili ugotovitve s področja verodostojnosti pričanja in dejavnike, ki vplivajo na verodostojnost pričanja. Ugotovili smo, da na verodostojnost pričanja vplivajo številni dejavniki, na katere morajo biti preiskovalci in sodniki pozorni, če ţelijo dobijo verodostojne informacije, ki jim kasneje pomagajo pri razrešitvi kaznivega dejanja. V diplomski nalogi smo opisali splošne značilnosti stresa in posttravmatskega stresa ter kakšne posledice imata na pričanje oseb v kazenskih postopkih. Pri tem smo izpostavili vrsto dejavnikov, ki jih pri priči s posttravmatsko stresno motnjo ne smemo prezreti. Priče s to motnjo so ranljive, zato zahtevajo posebno pozornost in previdnost. Vzrok, da se priča sooča s posttravmatsko stresno motnjo, so travmatični dogodki, ki jih je priča bodisi doţivela sama ali pa je prisostvovala takšnemu dogodku. Pomembno je, da informacije takšnih prič preiskovalci pridobijo z veliko mero previdnosti, saj je takšna priča ranljiva, ne smemo pa prezreti tudi dejstva, da so izjave takšnih prič morda nepopolne, zato takšna priča od preiskovalca zahteva ustrezno znanje na področju psihologije stresa. Diplomska naloga predstavlja tudi sodelovanje sodnega izvedenca psihološke stroke v primerih ocenjevanja veljavnosti pričanja oseb s posttravmatsko stresno motnjo.
Keywords: pričanje, priče, verodostojnost, stres, čustva, posttravmatska stresna motnja, diplomske naloge
Published: 22.11.2013; Views: 913; Downloads: 188
.pdf Full text (569,15 KB)

5.
Talci
Primož Mozetič, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo govori o talcih oziroma o psihičnih posledicah talcev. Tema poskuša opisati vse tipe posledic, ki se dotaknejo oseb, ki so doživele izkušnjo kot talci, prav tako se dotakne tudi posledic, ki jih ta izkušnja pusti na njihovih bližnjih. Posledic je veliko ter segajo vse od zdravstvenih, emotivnih, kognitivnih, vedenjskih, pa tudi pozitivnih. Med drugim se bomo dotaknili tudi odnosa med talcem in ugrabiteljem ter stockholmskega in londonskega sindroma. Ker tako travmatičen dogodek nedvomno pusti dolgoročne posledice, ki med drugim vplivajo na človekove medosebne odnose ter posledično na kvaliteto življenja, je tu seveda ključnega pomena psihološka pomoč pri razreševanju posledic oziroma travm, katerim so ti ljudje podvrženi. Ta sega od krizne intervencije na kraju dogodka, pa vse do dolgoročne psihoterapevtske pomoči tako žrtvam kot njihovim bližnjim in je opisana v tretjem delu diplomske naloge. V zadnjem delu bomo predstavili spoznanja intervjuja s strokovnjakom s področja kriznih situacij, ki bo z nami delil svoje izkušnje ter ugotovitve na tem področju v Sloveniji, nasvete, kako ravnati v primeru zajetja ter usmeritve za izvajanje čimbolj učinkovite strokovne pomoči talcem v prihodnosti.
Keywords: talci, psihološke posledice, travme, posttravmatska stresna motnja, stockholmski sindrom, londonski sindrom, psihološka pomoč, diplomske naloge
Published: 08.01.2016; Views: 839; Downloads: 68
.pdf Full text (501,35 KB)

6.
Preprečevanje in ukrepanje v primeru zavedanja med splošno anestezijo
Jelena Berger, Polona Mušič, Bernarda Logar Zakrajšek, Dušan Mekiš, 2014, review article

Abstract: Izhodišča: Splošna anestezija je stanje reverzibilne izgube zavesti (nezavedanje ali farmakološki spanec), občutka za bolečino, mišičnega tonusa, zmanjšanega delovanja avtonomnega živčnega sistema in izgube spomina za čas, ko je bolnik v splošni anesteziji. Tako stanje dosežemo, če zagotovimo zadostno globino anestezije ves čas operacije. Zavedanje med operacijo je resen zaplet, ki lahko nastane, kadar zaradi različnih vzrokov ni zagotovljena zadostna globina anestezije. V kratkem pregledu bomo opisali nevrobiološke osnove zavedanja med operacijo, vzroke zanj, metode merjenja globine anestezije, preprečevanje zavedanja med anestezijo, možne posledice in zdravljenje le-teh. Zaključki: Medoperativna budnost pri nekaterih bolnikih pusti pomembne posledice, zato so za dobro klinično prakso potrebne smernice za preprečevanje zavedanja med operacijo in navodila za zmanjševanje in zdravljenje posledic zavedanja med operacijo med splošno anestezijo.
Keywords: splošna anestezija, globina, zavedanje med operacijo, anestezija, zapleti, preprečevanje, posttravmatska stresna motnja
Published: 30.12.2015; Views: 496; Downloads: 78
.pdf Full text (283,46 KB)
This document has many files! More...

7.
Duševno zdravje v slovenski vojski
Darja Perceva, 2017, master's thesis

Abstract: Težave v duševnem zdravju predstavljajo pereč globalni in ekonomski problem, saj breme duševnih motenj iz dneva v dan narašča. Duševno zdravje je kompleksen pojav in zajema preplet raznolikih indikatorjev, varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja, zato so tudi rezultati raziskav velikokrat neskladni ali kulturno pogojeni. Vojaško osebje je ena izmed specifičnih populacij, ki je na slovenskih tleh do sedaj bila pomanjkljivo preučevana, ko govorimo o duševnem zdravju. Namen magistrskega dela je bil pridobiti vpogled v duševno zdravje zaposlenih v Slovenski vojski ter preučiti stres, anksioznost, depresijo, posttravmatsko stresno motnjo, neprimerno rabo alkohola in socialno podporo ter povezave med konstrukti na vzorcu vojaškega osebja. K sodelovanju v raziskavi so bili povabljeni zaposleni v Slovenski vojski. Vzorec zajema 180 zaposlenih. Oblikovali smo baterijo vprašalnikov, ki je v uvodnem delu zajemala sociodemografske podatke. Za merjenje konstruktov smo uporabili vprašalnik za samoocenjevanje rabe alkohola CAGE, vprašalnik o rabi alkohola AUDIT-10, lestvico depresivnosti, anksioznosti in stresa DASS-21, vprašalnik simptomatike posttravmatske stresne motnje ter lestvico zaznane socialne podpore SOS. Statistično analizo smo opravili v programu SPSS IBM Statistics 22.0. Udeleženci ne kažejo težav v duševnem zdravju, saj se rezultati izmerjenih konstruktov gibljejo v rangu splošno sprejete normalnosti. Potrdili smo medsebojno povezanost med konstrukti. Nismo potrdili razlik med spoloma in razlik med posamezniki, ki se misije niso nikoli udeležili, in tistimi, ki so se misije udeležili enkrat ali večkrat. Ugotovili smo, da s spremenljivkami stres, anksioznost, depresija, zaznana socialna podpora in neprimerna raba alkohola pojasnimo manjši del variabilnosti posttravmatske stresne motnje, skoraj najboljši rezultat pa lahko dosežemo že samo s spremenljivko stres. Z raziskavo smo omogočili delni pregled trenutnega stanja na področju duševnega zdravja in raziskovanja na vojaškem področju v Sloveniji, prav tako pa postavitev temeljev in izhodišča za prihodnje študije.
Keywords: duševno zdravje, slovenska vojska, stres, anksioznost, depresija, posttravmatska stresna motnja, alkohol, socialna podpora
Published: 19.10.2017; Views: 508; Downloads: 102
.pdf Full text (2,17 MB)

8.
Zdravljenje posttravmatske stresne motnje s psihadeliki
Maja Vrbnjak, 2019, master's thesis

Abstract: Travma, vključno s posttravmatsko stresno motnjo, je prevladujoče in zahtevno vprašanje na področju psihologije, s številnimi pristopi zdravljenja in različnimi stopnjami uspeha. V preteklosti sta bila v terapevtskih okoljih pod nadzorom usposobljenih strokovnjakov med drugim uporabljena tudi psihadelika lizergični kislinski dietilamid in 3,4-metilendioksi-metamfetamin. Vendar pa je prepoved in nadalje uvrščanje teh snovi med nedovoljene učinkovito ustavilo njihovo uporabo pri zdravljenju in s tem raziskovanju terapevtskega potenciala. Posledično generacija terapevtov ni bila seznanjena o potencialih psihadeličnih snovi kot dodatka k psihološki terapiji, tudi pri zdravljenju travme. Ta kvalitativna naloga bo namenjena odkrivanju zgodovine teh snovi, njihovem odnosu do psihoterapije in novejših uporabah v naši psihoterapevtski kulturi z analizo in sintezo dokumentov najboljših praks. Raziskovanje uporabe psihadelika lizergični kislinski dietilamid in 3,4-metilendioksi-metamfetamin pri zdravljenju travme bo zagotovilo nadaljnji vpogled v to, kje smo in kako se ukvarjamo s psihološkim zdravljenjem.
Keywords: stres, travma, posttravmatska stresna motnja, zdravljenje, psihadeliki, magistrska dela
Published: 26.06.2019; Views: 241; Downloads: 36
.pdf Full text (1,02 MB)

9.
Psihološke posledice preživete vojne travme v Srebrenici
Monika Vrhovšek Golubić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljena dejstva, potek in posledice največjega pomora ljudi v Evropi po 2. svetovni vojni, ki se je zgodil leta 1995 v Srebrenici. Podrobneje sem opisala psihološke posledice, ki so nastale med in po vojni ter s katerimi se preživeli še vedno soočajo. Med opisanimi so stres, tesnoba ali anksioznost, posttravmatska stresna motnja in depresija. Stres je stanje, ki smo mu dnevno izpostavljeni, vendar sem se sama bolj osredotočila na negativni stres, ki ga sprožijo občutki nemoči, žalosti, jeze, strahu, tesnobe. Pri ljudeh, ki so bolj nagnjeni k bolezenski tesnobi, se lahko razvije tudi anksiozna motnja. O njej govorimo, kadar se oseba neprijetnih ali nevarnih dogodkov tako boji, da jo to ovira in kadar stopnjo nevarnosti precenjuje. Med psihološke posledice vojne spada tudi posttravmatska stresna motnja, ki jo avtorji označujejo za hudo in dolgotrajno motnjo, ki nastane kot zakasnel odziv na zelo travmatičen dogodek in ji je lahko izpostavljen vsak, ne glede na spol in starost. Med hujše oblike psiholoških posledic spada depresija, za katero avtorji navajajo, da zbolijo ljudje, ki so živeli v izredno stresnem okolju. Verjetnost, da ljudje trpijo za katero psihološko motnjo, je zelo velika, glede na to, kakšnim grozotam, trpljenju in trpinčenju so jim bili izpostavljeni ljudje. Kljub temu da je pomor trajal le nekaj dni, so posledice doživljenjske.
Keywords: vojne travme, genocid, psihološke posledice, posttravmatska stresna motnja, Srebrenica, diplomske naloge
Published: 10.05.2019; Views: 127; Downloads: 43
.pdf Full text (1,15 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica